Skrb za zdravje je v našem vrtcu v ospredju tudi pri planiranju prehrane. Večina otrok preživi v vrtcu dve tretjini svojega aktivnega časa, zato z vso odgovornostjo in strokovnostjo pripravljamo prehranjevalni program za posamezno starostno obdobje.

Upoštevamo Smernice HACCP sistema, Smernice zdravega prehranjevanja v vzg.-izob. ustanovah (Ministrstvo za zdravje, 2005), katerih izhodišče so Referenčne vrednosti za vnos hranil Ministrstva za zdravje in in Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Ministrstvo za zdravje, Zavod RS za šolstvo), splošna sodobna načela in spoznanja stroke, ki veljajo za zdravo prehrano, ter posebnosti vrtčevskega okolja. Na osnovi strokovnih priporočil in predpisov org. prehrane sestavi jedilnike za mesec naprej v sodelovanju z vodji obeh centralnih kuhinj. Pri pripravi hrane smo pozorni, da je hrana okusna, prijetna na oko in primerna za otroke. Preko celega dneva imajo otroci na voljo še jabolka , za žejo pa nesladkan čaj in vodo. Veliko pozornosti namenjamo razvijanju ustreznih prehrambenih navad otrok, pripravi in postrežbi jedi, tako da jim nudimo prijazno prehranjevalno okolje in pri otrocih vzbujamo tek. Pri starejših otrocih uporabljamo servirno posodo iz porcelana in uvajamo samopostrežne obroke.

Jedilnik je ves čas na vpogled staršem na spletni strani in na oglasnih deskah, tako, da lahko dnevno spremljajo prehrano svojega otroka in jo dopolnjujejo s prehrano doma.

Prehrana otrok v vrtcu je načrtovana tako, da:

• zadošča 70-75% dnevnih energijskih in bioloških potreb otrok, od tega pretežno zajtrk z dop. malico pokriva 20-30 %, kosilo 30-40% in pop. malica 10-15% energijskih potreb.
• količinski normativi za prehrano najmlajše skupine 1-3 let so 75% glede na otroke stare 4-6 let
• je v vsakodnevnih jedilnikih v skladu s strokovno zdravstvenimi priporočili zastopan 50-55% delež ogljikovih hidratov, 20-30% maščob, 10-15 % beljakovin in dovolj vlaknin, vitaminov in mineralov;
• se držimo načela pestrosti in visoke kvalitete živil;
• imamo vzpostavljen notranji nadzor nad živil in postopki priprave od nabave do zaužitja;
• izbiramo živila, ki so primerna letnemu času;
• nabavljamo živila sproti in sveža;
• se izogibamo prečiščenim živilom in industrijsko pripravljenim jedem;
• vsaj enkrat tedensko pripravimo brezmesni obrok;
• poudarek dajemo vključevanju stročnic (grah, fižol, leča, čičerika) in žitaric (pira, prosena kaša, ajdova kaša, žitni polnovredni kosmiči) v prehrano – tudi kot biološko enakovredno nadomestilo za meso;
• v vsakodnevno prehrano vključujemo mleko in mlečne izdelke, ki zadostijo potrebam po kalciju;
• vsakodnevna prehrana vsaj pri enem obroku vsebuje sveže sadje in/ali zelenjavo;
• imajo otroci včasih na izbiro več vrst solate (solatni bife);
• pri pripravi obrokov ne uporabljamo nobenih umetnih dodatkov za izboljšanje okusa ampak samo naravne začimbe;
• je popoldanska malica v taki obliki, da jo otroci v primeru, da je ne pojedo v vrtcu, lahko odnesejo domov;
• peciva vedno pripravljamo v domači kuhinji;
• pri pripravi jedi uporabljamo zdrave načine toplotne obdelave ( dušenje, kuhanje, peka v parno konvekcijski peči namesto cvrtja)
• omejujemo porabo belega sladkorja, soli in maščob;
• porabo sladkorja nadomeščamo z bolj zdravimi sladili (med, zgoščeni jabolčni 100% sok)
• kot sestavni del obrokov ponudimo zdrave sokove, ki so večinoma brez dodanega sladkorja in s 100% sadnim deležem
• omejujemo uživanje belega in pol belega kruha ter ga nadomeščamo z ajdovim, rženim, črnim, ovsenim in polnozrnatim;
• uporabljamo kvalitetne maščobe ( 100% sončnično, repično in olivno olje), ter zmanjšamo uporabo manj kakovostnih margarin;
• da pogosteje pripravljamo hrano, ki jo imajo otroci radi, vendar v skladu s prehranskimi smernicami
• občasno uvajamo nove jedi
• občasno vključujemo v jedilnik ekološko pridelana živila iz vseh skupin živil.

Simona Klarič, org. prehrane