Skrb za otrokovo zdravje se prične s kvalitetnim zdravim prehranjevanjem, ki je eden izmed dejavnikov zdravega načina življenja. S tem, ko otroku ponudimo čim bolj raznoliko in zdravo hrano, mu nudimo možnost za skladen rast in razvoj, dobro psihofizično počutje ter ustrezno odpornost, ki dolgoročno vpliva na zmanjšanje tveganja za pojavljanje bolezni v kasnejšem življenju. Večina otrok preživi v vrtcu dve tretjini svojega  časa, zato z vso odgovornostjo in strokovnostjo pripravljamo prehranjevalni program za posamezno starostno obdobje. Naša prizadevanja so usmerjena v zagotovitev zdrave, varne, uravnotežene, varovalne in pestre prehrane.

Prehranjevanje otrok v vrtcu je del celotnega vzgojno izobraževalnega procesa, katerega namen je zagotavljati ustrezne obroke in navajati malčke na zdravo hrano, spodbujati samostojnost pri prehranjevanju in zagotavljati spodbudno klimo v času obrokov. Spodbujamo jih k oblikovanju prijetnega in umirjenega vzdušja, da jedo v urejenem okolju, ob lepo urejenih mizicah, počasi, sede, da pravilno uporabljajo pribor in hrano dobro prežvečijo ter ob tem uporabljajo vljudnostne besede.

Pri načrtovanju prehrane upoštevamo prenovljene Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zavod RS za šolstvo, 2024), ki predstavljajo najučinkovitejši in najracionalnejši način omogočanja zdravega prehranjevanja, dosegajo cilj trajnostnega razvoja, s poudarkom na vzgajanju zdravih prehranskih navad otrok, njihovemu odnosu do hrane in zmanjšanju odpadne ter zavržene hrane v celotni prehranski verigi.

Za otroke z alergijami ali drugimi prehranskimi preobčutljivostmi pripravljamo dietne obroke na podlagi zdravniškega Potrdila o medicinsko indicirani dieti za otroka.

Prehrana otrok v vrtcu je načrtovana tako, da:

• zadošča 70-75 % dnevnih energijskih in bioloških potreb otrok, od tega pretežno zajtrk z dop. malico pokriva 25-35 %, kosilo 30-35 % in pop. malica 10-15% energijskih potreb;
• je v vsakodnevnih jedilnikih v skladu s strokovno zdravstvenimi priporočili zastopan 50-55 % delež ogljikovih hidratov, 30-35 % maščob, 10-15 % beljakovin  in dovolj vlaknin, vitaminov in mineralov;
• se držimo načela pestrosti in visoke kvalitete živil;
• kakovost in varnost živil zagotavljamo z vzpostavljenim preventivnim sistemom HACCP;
• stremimo k izbiri sezonskih vrst sadja in zelenjave;
• nabavljamo živila sproti in sveža;
• se izogibamo visoko procesiranim živilom in industrijsko pripravljenim jedem;
• vsaj enkrat tedensko so na jedilniku ribe;
• zmanjšujemo pogostost vključevanja rdečega mesa v obroke in vsaj enkrat tedensko pripravimo brezmesni obrok (zeleni ponedeljek);
• poudarek dajemo vključevanju stročnic (grah, fižol, leča, čičerika) in polnovrednih žit (pira, prosena kaša, ajdova kaša, kvinoja, bulgur, kamut, žitni polnovredni kosmiči ipd.) v prehrano;
• v vsakodnevno prehrano redno vključujemo mleko in mlečne izdelke;
• vsakodnevna prehrana vsaj pri enem obroku vsebuje sveže sadje in/ali zelenjavo;
• v jedilnike vključujemo tudi oreščke in semena;
• pri pripravi obrokov ne uporabljamo nobenih umetnih dodatkov za izboljšanje okusa ampak samo naravne začimbe;
• peciva pretežno pripravljamo v domači kuhinji;
• pri pripravi jedi uporabljamo zdrave načine toplotne obdelave (dušenje, kuhanje, peka v parno konvekcijski peči namesto cvrtja);
• izbiramo živila brez ali z nižjo vsebnostjo prostih sladkorjev in soli, pri pripravi obrokov pa porabo sladkorja in soli omejujemo;
• sokove s 100 % sadnim deležem ponudimo izjemoma, kot sestavni del obroka;
• uživanje belega kruha nadomeščamo s polnozrnatim, ajdovim, rženim, črnim, ovsenim, pirinim, kamutovim, ječmenovim, prosenim…;
• uporabljamo kvalitetne maščobe (100% sončnično, repično in olivno olje, maslo);
• imajo otroci na razpolago ves dan napitke brez sladkorja: voda, nesladkani čaji, voda z dodatkom limone ali drugega sadja;
• preko celega dneva imajo otroci na voljo jabolka;
• da pogosteje pripravljamo hrano, ki jo imajo otroci radi, vendar le do mere, ko je še združljiva s prehranskimi priporočili;
• prednost dajemo vključevanju lokalno pridelanega mleka in mlečnih izdelkov, sezonskega sadja, zelenjave ter drugih živil iz okoliških kmetij (marmelade, sokovi);
• vsak tretji petek v mesecu imamo dan slovenske hrane, v novembru pa tretji teden obeležujemo teden slovenske hrane. Te dni se pripravljajo tradicionalne slovenske jedi iz lokalno pridelanih živil;
• vključujemo živila iz ekološke pridelave v količinskem obsegu min. 15 % in živila iz shem kakovosti v količinskem obsegu min. 30 %.

Jedilnik je ves čas na vpogled staršem na spletni strani in na oglasnih deskah, da lahko dnevno spremljajo prehrano svojega otroka in jo dopolnjujejo s prehrano doma.

Simona Klarič, univ. dipl. ing. živ. teh.
org. prehrane