Kaj narediti, ko otrok zavrača pogovor z vami?

KAJ NAREDITI, KO OTROK ZAVRAČA POGOVOR Z VAMI OZ. NE ŽELI GOVORITI Z VAMI (VI PA VESTE, DA GA NEKAJ MORI)?

Skoraj vsakdo od staršev se je že znašel v situaciji, ko smo videli, da je z našim otrokom nekaj narobe, a ta ni želel govoriti z nami oz. je bil njegov odziv na naše zaskrbljeno vprašanje »kaj se je zgodilo?« lahko celo jezno kričanje.

Kadar naši otroci kričijo, da naj nehamo govoriti je to največkrat zaradi:

• OTROK SE ČUTI OSRAMOČENEGA ZARADI TEGA KAR SE MU JE ZGODILO;
• OTROKA SKRBI KAKŠEN BO NAŠ ODZIV, NA TO KAR SE MU JE ZGODILO,
• ČUSTVA, KI JIH ČUTI SO TAKO INTENZIVNA, NEPRIJETNA, DA JIH NE ŽELI PONOVNO IZKUSITI

Čustva, ki jih otrok potlači, ne izginejo. Pogosto se kanalizirajo na druge, manj ustrezne načine (verbalna, fizična agresija), ki pa je pogosto usmerjena v napačno osebo, sorojence.

Napotki za premostitev situacije:

• NE SILITE H GOVORJENJU: če otrok v danem trenutku ne želi govoriti z vami, ga ne silite. Ključnega pomena je, da ve, da je varno, da lahko izrazi svoja čustva na primeren način. Ostanite ljubeči in dostopni in prav tako postavite jasne meje dovoljenega vedenja, medtem ko bo otrok izrazil svojo jezo ali ostala čustva, ki bodo privrela na plano.
• ČE VAM OTROK DOVOLI IZVEDITE Z NJIM AKTIVNOST, KI GA OBIČAJNO NASMEJE: smeh niža stresni hormon, tako kot nam lahko v stiski pomaga zdravilen jok. Ko se bo otrok počutil lažje bo veliko bolj pripravljen govoriti o svojih čustvih in dogodku, ki se mu je zgodil.

• UPORABITE ČAS ZA VAJU: uporaba »časa za naju« (dogovorjen čas v dnevu, ko se posvetite izključno otroku). Otroci pogosto svoje skrbi izrazijo ravno takrat, ko o njih ne rabijo govoriti med sproščenimi dejavnostmi.
• ZASLUŽITE SI OTROKOVO ZAUPANJE. Pomembno se je vprašati, kako mi kot starši odreagiramo, ko nam otrok določene stvari, morebiti tudi tiste manj želene pove, zaupa? Ali se zmoremo zadržati ali se ne zmoremo nadzorovati in nas preplavijo nenadzorovana čustva jeze, žalosti..?