ZDRAVJE V VRTCU 2021/22
»Krepim (oblikujem) sebe in svojo skupnost«

ENOTA RACMAN
Skupina: POLŽKI
Starost: 2-3 leta
Anamarija Kermavnar in Špela Štrekar

1. ZDRAVA PREHRANA
Z otroki smo se pogovarjali, da svoje zdravje lahko krepimo ali pa slabšamo. Na to vpliva tudi to, kar pojemo. Pogovarjali smo se, da je pomembno, kaj jemo. Spoznavali in prepoznavali smo različno hrano. Otroci so hrano poskušali, vonjali, jo potipali in jo primerjali ter razvrščali. Daljši čas smo namenili predvsem prepoznavanju okusov različnega sadja in zelenjave. Otrokom je bilo v večini primerov bolj všeč sadje. Opisovali so ga kot dobrega, sladkega, gladkega, da lepo diši. Zelenjava otrokom po večini ni bila všeč in pri kar nekaterih vrstah so ugotavljali, da smrdi. Ugotavljali smo tudi kakšen je med. Otroci so ga okušali vonjali in potipali. Ugotovili so, da je sladek, da diši, da je rjav in da se zelo lepi. Da bi otroci bolje razumeli sem jim pripravila tudi slikovno gradivo, s pomočjo katerega smo izdelali plakat s sadjem in zelenjavo ter plakat s hrano, ki ni zdrava. Na sprehodu smo v bližini vrtca opazovali jablano skozi vse letne čase in tako so otroci lahko doživeli, koliko časa je potrebno, da na drevesu dozori jabolko.

2. GIBANJE
Dejavnosti so potekale skozi celo leto, otrokom sem dvakrat mesečno pripravila gibalne dejavnosti, ki so potekale v naši igralnici ali v večnamenskem prostoru, ob lepem vremenu pa tudi na igrišču vrtca. Otroci so iskali poti preko različnih poligonov, urili so koordinacijo celega telesa, rok in nog, fino motoriko in grobo motoriko. Opazila sem, da otroci res potrebujejo vsakodnevno gibanje, saj se pomanjkljivosti v njihovih letih še bolj kažejo z odstopanjem v različnih pravilnih izvedbah vaj. Pri vadbi po postajah pa so se spoprijemali z različnimi gibalnimi nalogami in izzivi. Otroci so se preko dejavnosti navajali na pravilno in varno uporabo športnih rekvizitov. Pri gibalnih igrah so otroci uživali. Glede na moj načrt ob začetku šolskega leta, smo se najprej ogreli z gibalnimi igrami, ob igri z različnimi rekviziti (obroči, žoge, rutice), večkrat smo zraven ponavljali znane bibarije in z gibi celega telesa ponazarjali vsebino. Skozi leto sem pripravljala različne vadbene ure z različnimi pripomočki, za omogočanje gibanja in pravilnega razvoja celega telesa. Otroci so se seznanjali z igrami z žogo, baloni, izvajali naravne oblike gibanja, ponazarjali gibanje živali, se vozili s poganjalci, tricikli, spoznavali gibalne igre. Otroci so v gibalnih dejavnostih vedno uživali, se sprostili in radi sodelovali.

3. OSEBNA HIGIENA – UMIVANJE ROK
Za ohranjanje in krepitev zdravja je pomembno, da smo še posebej natančni pri umivanju rok. Ugotovila sem, da je največja težava ravno površno umivanje rok. Otrokom sem preko igre in demonstracije prikazala, koliko kapljic se izloči iz naših ust, ko zakašljamo ali kihnemo. Pri eni od dejavnosti sem za ponazoritev, kaj vse poleti iz naših ust kadar kihnemo ali zakašljamo, uporabila lateks rokavico in pršilko z obarvano vodo. Z popršeno rokavico sem se dotaknila različnih predmetov in tudi rok nekaterih otrok, ki sem jih spodbudila, naj se dotaknejo igrač in se rokujejo z drugimi otroki. Tako so otroci videli, kako se prenašajo mikrobi, kadar kihnemo ali zakašljamo v roke in si jih nato ne umijemo. Otrokom sem večkrat pokazala in razložila, da je pri kihanju in kašljanju potrebno, da kihamo in kašljamo v pregib roke ob komolcu. Izvedli smo dejavnost pri kateri sem otrokom poškropila roke z mešanico olja in bleščic, da so si lažje predstavljali mikrobe. Otroci so si nato ob zgodbici umili roke. Da bi iz rok sprali mešanico, so morali uporabiti milo in toplo vodo ter ob tem ponovno spoznali, da je potrebno uporabiti milo in toplo vodo vedno, kadar si umivamo roke. Naredili smo več poskusov ob katerih so otroci spoznali, da so naše roke umazane, čeprav so videti čiste. Ogledali posnetek o umivanju rok. Posnetek je bil otrokom všeč in smo si ogledali kar nekajkrat. Pogosto smo postopek tudi v jutranjem krogu ponovili in si seveda pomagali z zgodbo.

4. MALI KORAKI ZA ZDRAVJE
Dejavnost je potekala od decembra do maja. Z otroki smo hodili na sprehode in pohode v vseh vremenskih razmerah, saj so le tako lahko doživeli naravo v vsej njeni raznolikosti. V zimskem času so otroci imeli nekajkrat možnost hoje po snegu, kar jim je predstavljalo precejšen izziv. Ko je sneg skopnel, smo odhajali na daljše in krajše sprehode po okolici vrtca. Večkrat smo se povzpeli na hrib ob vrtcu, ki je zelo strm. Med hojo v hrib so bili otroci sprva zelo zadihani, po nekaj mesecih pa so se že spodbujali in pogovarjali. Večkrat smo obiskali bližnji gozd, kjer so se otroci igrali in naravnimi materiali. Obiskali smo nekoliko bolj oddaljeno kmetijo in opazovali domače živali. Večkrat smo se sprehodili do bližnjega travnika, kjer so otroci sproščeno tekali, se lovili, skakali in izvajali druge naravne oblike gibanja. Z gibanjem na prostem so otroci utrjevali odpornost in predvsem vzdržljivost. Na sprehodih so imeli otroci možnost opazovati spremembe v naravi, spoznavali so bližnjo in malo bolj oddaljeno okolico vrtca ter spoznavali svoj kraj. V času izvajanja dejavnosti so poleg omenjenega otroci usvajali tudi pravilno in varno hojo po pločniku v koloni, dvig roke med prečkanjem ceste, spoznavali so prometne znake in semaforje. V pozni pomladi, ko so se temperature dvignile, smo odhajali na krajše sprehode, po senčnih poteh, v jutranjem hladu takoj zajtrku.

5. S PLESOM KREPIM SVOJE ZDRAVJE
Dejavnost je potekala vse šolsko leto, enkrat na teden, otroci so z izrednim veseljem sodelovali in plesali. Dejavnosti so se otroci vedno znova razveselili in aktivno sodelovali, ob tem pa krepili samozavest, razvijali socialne stike, se sprostili in doživljali ugodje. Pri plesu in plesnih igrah so uživali. Glede na moj načrt ob začetku šolskega leta, smo imeli najprej ogrevanje z gibalnimi igrami, nato ples oz. plesna koreografija ter ponovitev prejšnjih plesov. Ob koncu dejavnosti je sledilo sproščanje s sprostitveno igro, da smo se umirili.. Koreografije sem izbirala glede na letni čas, glede na besedila, teme ipd. … Otroci so svoja doživetja ob glasbi plesno izražali, ob tem razvijali koordinacijo oz. skladnost gibanja, usvajali osnovne gibalne koncepte…. Slušne vtise otrok smo prenesli v gibanje pri gibalnih, rajalnih in didaktičnih igrah. Otroci so ob glasbi izražali čustva, razpoloženje. Plesno smo uprizarjali posamezne značilnosti glasbe hitro – počasi ( npr. gibanje živali – počasen polž, hiter jež, zelo hitra miška), gibalno smo ponazarjali vožnjo avtomobila, vlaka. Ob izvajanju dejavnosti so otroci doživljali ugodje, veselje in zabavo.

ENOTA GAJ
Skupina: ZAJČKI
Starost: 2-3 leta
Vzgojiteljica: BARBARA MODIC
Pomočnica vzgojiteljice: URŠKA MIKLAVČIČ

1. POLŽEK NA OBISKU
V letošnjem letu gradimo na krepitvi sodelovalnih, pristnih in iskrenih odnosov, na oblikovanju pozitivnega vzdušja med otroki ter drugimi živimi bitji. S tem namenom smo se odpravili v naravo, kjer smo poiskali polža ter ga prinesli v našo igralnico in mu priskrbeli bivalni prostor in hrano. Polžek je preživel nekaj dni v vrtcu. Prvi dan smo polžku izbrali ime, Matevž. Nekdo izmed otrok je rekel da je to polžji dedek. V dnevih skupnega prebivanja smo opazovali, kako se polž plazi, kako se skrije v svojo hišico in kako pokaže ter skrije rožičke. Polžu smo dali za jesti zelenjavo (paradižnik, solato, kumaro in papriko). Na ta način sva otroke spodbujali, da tudi sami poizkusijo zdravo hrano, zelenjavo. Polža smo po nekaj dneh skupaj vrnili v njegovo naravno okolje in se mu zahvalili za prijetno druženje. Otrokom sva želeli približati življenje travniških živali, ki jih po navadi spregledamo in se ne zavedamo njihovega pomena v našem življenju. Otroci so ob tem razvili občutek za male živali in sobivanje z njimi. Ob tem so pokazali
svojo nežno plat ter bili zaščitniški do polžka, ko smo ga pokazali otrokom starejše skupine (Ježki).

2. SADNO PRESENEČENJE
Otroci svet okoli sebe zaznavajo preko svojih čutil. Dejavnosti pripraviva tako, da imajo otroci čim več možnosti opazovanja, tipanja, okušanja. Zagotoviti jim skušava samostojno reševanje problemov ob sodelovanju s sovrstniki. Na ta način gradijo svojo samozavest, zavedanje samega sebe in zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Dejavnost sadno presenečenje sva začeli z »raziskovalno škatlo« v kateri so bile različne vrste sadja in zelenjave. Na začetku dejavnosti je otrok najprej otipal sadje ali zelenjavo in poskušal ugotoviti, za katero vrsto gre, nato pa je iz škatle potegnil eno vrsto in jo poimenoval. Vrsto sadja ali zelenjave so nato otipali, vonjali pa tudi okušali. Odzivi so bili različni. Predvsem pri sadju in zelenjavi, katerega otroci niso vajeni vsakodnevno jesti (česen, čebula, avokado …). V nadaljevanju dejavnosti so imeli otroci možnost ustvarjanja in spoznavanja zdravega načina življenja in prehranjevanja preko igre in samostojnega dela. Pripravili sva tri »postaje«, med katerimi so otroci po želji prehajali: ožemanje pomaranč in limon, priprava sadne solate in nabodal ter igra v kuhinjskem kotičku. Otroci so se preizkusili v vseh spretnostih (ožemanje, rezanje, natikanje ter prosta igra). Med samo pripravo zdrave hrane, so si otroci med seboj pomagali in na ta način krepili medsebojno sodelovanje in potrpežljivost. Z dejavnostjo so otroci skozi igro, zabavo in druženje spoznali zdrav način življena in prehranjevanja.

3. OBISK BLIŽNJE KMETIJE
Zaradi epidemije Covida, ki nas je na žalost “spremljal” skozi leto, sva se odločili, da bova dali dodatni poudarek na krepitvi medsebojnih odnosov, pomoči med sovrstniki in skupnem sodelovanju. Spodbujali sva jih, da starejši pomagajo mlajšim (obuvanje, oblačenje, reševanje zapletenih problemov med igro in drugimi dejavnostmi, ki
vključujejo vsa področja Kurikula). Ko se je epidemija zaključila, smo se z veseljem udeležili obiska kmetije v bližini vrtca. Na poti do kmetije smo opazovali in bili pozorni na promet. Med samo potjo, so drug drugega opominjali na varnost v prometu. Ko smo prispeli na kmetijo, nas je pričakal tamkajšnji gospodar, ki nam je razkazal svojo posest, delovna orodja, vozila ter živali. Otroci so se lahko vozili na dveh poganjalcih traktorjih in dajali pesek na prikolici ter ju nato stresli. Med ogledom domačih živali so se nekateri opogumili in pobožali krave in teličke. Gospodar nam je povedal, da ima vsaka krava in teliček svoje ime. Pokazal nam je prostor s kokošmi in piščanci in nam dovolil, da jih nahranimo. Z obiskom kmetije so pridobili nova znanja in dragocene izkušnje, ki so se jim vtisnila v spomin. Gospodar je otrokom dal novo delovno izkušnjo (hranjenje živali), ki jim bo v nadaljnjih izzivih prišla prav. Prav tako so spoznali, da so živali pomemben del družbe in življenja, saj nam dajejo hrano (jajca, mleko in ostale mlečne izdelke) in občutek za skrb.

4. ZAJČKI RADI TELOVADIMO
V okviru projekta Zdravje v vrtcu, sva z otroki najine skupine vsakodnevno vpeljali gibanje na prostem, v telovadnici, v večnamenskem prostoru, v atriju ali kot gibalne minutke v igralnici. Pri gibalnih minutkah sva vpeljali zgodbe, s katerim sva otroke dodatno spodbudili h gibanju in na ta način pridobili tudi njihovo pozornost. Dejavnosti so vključevale cilje iz vseh področji Kurikula. Izvajali sva tudi dejavnosti po programu Mali sonček. Z otroki smo se na začetku sprehajali ob Kamniški Bistrici s pomočjo traku, nato pa sva postopoma začeli z uvajanjem hoje brez traku, po parih, v koloni. Na začetku je bilo potrebno kar nekaj potrpljenja in spodbude, saj so otroci “zavili” izven kolone in jih je bilo potrebno opominjati, da sledijo koloni, saj je pomembna varnost. Veliko časa smo preživeli na leseni konstrukciji, v bližini vrtca, ki smo jo poimenovali Veliki polžek. Tam so otroci spoznavali in osvajali nove oz. drugačne spretnosti gibanja ter spotoma tudi ustvarjali s kamenčki, listjem ter vejicami iz bližnje okolice. Čas, ki ga preživimo v naravi je zelo dragocen, saj nam daje veliko možnosti za gibanje in novih idej tudi na drugih področji Kurikula. Dejavnosti, ki jih izvajava z otroki v telovadnici dajejo veliko možnosti in razsežnosti za gibanje, saj uporabljamo različne rekvizite (poligon iz blazin, stožci, obroči, žoge, debela vrv, ki smo jo poimenovali kača, plezalna stena itd.). Mesec december, nam je bil zelo ljub, saj poleg drugih dejavnosti, ki smo jih imeli, nas je lepo presenetil tudi sneg, ki smo se ga vsi razveselili in ga izkoristili za igro na snegu ter ustvarjanju snežnega moža. Otroci so pri izdelavi sneženega moža uživali, saj je bil to njihov prvi skupni izdelek iz snega. Pri tem so pomagali prinesti sneg na kup z lopatami, vendar ga je nekaj tudi padlo na tla, med samo hojo. Nato pa so ga nekateri otroci raje prinesli v roki oz. dlani. S končnim izdelkom sneženega moža smo bili zelo zadovoljni in veseli, saj smo ga naredili tako, da nas je sneženi mož gledal v igralnico. Snežna odeja, ki je prekrila našo igrišče ter prostor poleg atrija, je dala otrokom nove možnosti za uživanje v ustvarjanju sneženega moža ter možnost za komunikacijo in pripravljenost skupnega sodelovanja. Zelo veseli smo, ker nam daje naše okolje v bližini vrtca, veliko možnosti za različne gibalne dejavnosti ter “skrite” kotičke, v katerih najdemo nove priložnosti glede ustvarjanja.

5. BARVITI SVET BARV
V okviru projekta Zdravje v vrtcu, sva veliko pozornosti namenili tudi zdravi in nezdravi prehrani ter kako prehrana vpliva na naše telo (počutje, zdravje, zobje itd.). Na začetku dejavnosti smo skupaj prebirali slikanice ter pravljice o zdravem načinu življenja. Nato pa sva pripravili različne fotografije hrane (sadje, zelenjava, sladkarije, itd.). Najprej smo jo skupaj poimenovali in jo razvrstili v zdravo in nezdravo, nato pa pripravili plakata, na katerih je bil zob z nasmeškom ter žalostni zob. S pogovorom smo prišli do ugotovitve, kdaj so naši zobki veseli in kdaj žalostni. Vsakega otroka sem poklicala k sebi, kjer si je izbral fotografijo hrane in jo nato prilepil na tisti plakat, kamor je mislil, da pripada hrana. Nekateri otroci so razvrstili hrano pravilno, drugi pa so dali npr. sladkarijo k nasmejanemu zobku. Te otroke sem nato tudi vprašala zakaj mislijo, da je sladkarija ali hamburger pri nasmejanemu zobku in so mi odgovorili, da zato, ker so sladkarije slastne in dobre in ker je hamburger dober.
Tako smo potem te fotografije (sladkarije, hamburger, pomfrit itd.) tudi pustili pri nasmejanemu zobku in skozi dejavnosti in pogovor ter večkratnemu razvrščanju prehrane prišli do pravilnih razvrščanj. V okviru projekta smo se podali tudi v barviti svet barv in jih spoznali in utrdili v dveh delih. Najprej so otroci spoznali in utrdili osnovne barve, nato pa so spoznali tudi druge barve. Na začetku smo prebirali slikanice in se pogovarjali o barvah, nato smo se pogovarjali kakšne barve oblačil imajo na sebi, kakšne barve vidijo v naravi, npr. drevesa, zemljo, rože itd. ter predmeti, ki so v naši igralnici. S sodelavko sva pripravili plakate (rumena, oranžna, roza, rdeča, itd.) ter izdelali iz barvnih papirjev različne predmete, sadje, zelenjavo, ki so jih otroci razvrščali po barvah. Dejavnosti so bile pripravljene tako, da sem npr. pomešala slike predmetov, sadja, zelenjave, nato pa poklicala po enega otroka, da je poiskal kam npr. spada banana (rumena), h kateri barvi plakata. Barve so utrjevali tudi preko ustvarjanja, deli celot. S sodelavko sva narisali in izrezali tri različna sadja (hruškarumena, jabolko-rdeče in grozdje-vijolična) in jih razpolovili. Otroci so poiskali dele celote ter jih nalepili na papir (npr. dve polovici jabolka, dve polovici grozda ali dve polovici hruške). Pri tem sva pustili otroka, da je sam poiskal sadje in ga nalepil. Nekateri so pravilno dali sadje skupaj, nekateri pa so dali del grozdja in del hruške. Otrokom poskušava preko različnih dejavnosti in iger vpeljati in predstaviti, da je svet matematike zabaven in hkrati poučen.

ENOTA CICIDOM
Skupina: MIŠKE
Vzgojiteljici: Fani Kunavar, Mojca Firm

1. PAZIM NA SVOJE ZOBE
Zdravje zob je velikega pomena za naše splošno zdravje, zato smo si izbrali ravno to temo tudi za del projekta zdravje v vrtcu. Večkrat smo se pogovarjali o pomenu obiska zobozdravnika. Otroci so opisovali svoja doživetja, ko je bil kateri od otrok pri zobozdravniku zaradi sistematskega pregleda. Poleg pogostih pogovorov o pomenu umivanja zob, je pogovor nanesel tudi na izpadanje mlečnih zob. Ob prvem majajočem zobu enega od naših otrok smo ob dogodku prebrali knjigo Sally Rippin – Izpadli zobek. Preko leta smo prebrali še nekaj drugih knjig, ki otroke spodbujajo k pravilni negi zob. Brali smo: Spohie Schoenwald – Veliki dan ščetkanja v živalskem vrtu, Barbel Spathelf – Zobovilka, Jessica Martinello – Tudi pošasti si umivajo zobe!, Anna Russelmann – Novice z aleje mlečnih zobkov… V zdravstvenem domu Domžale smo se dogovorili za obisk  zobne asistentke. Obiskala nas je trikrat. Otrokom je na ročnih lutkah nazorno pokazala, kako se pravilno umiva zobe. Skupaj smo pripravili delavnico, kjer so otroci lahko tem lutkam krtačili njihove zobe. Učili smo se tudi čiščenja z zobno nitko. Na koncu si je pod nadzorom zobne asistentke, vsak otrok umil svoje zobe s ščetko in zobno pasto, ki si jo je v ta namen prinesel od doma.

2. HODIM in TEČEM
»Zdrav duh v zdravem telesu« je star slogan, ki pa še kako drži. V skupini smo skozi vse leto izvajali jutranje gibalne minute z ali pa brez rekvizitov, tibetančke ali pa plesne kipe. Če je vreme dopuščalo smo vsaj nekaj časa v dnevu preživeli v gibanju na prostem, sicer pa smo si pripravili gibalno dejavnost v telovadnici, kjer imamo v našem vrtcu dovolj raznovrstnih rekvizitov, ki smo jih uporabili za raznolike izvedbe gibalnih dejavnosti. Poseben poudarek pa smo dali krajšim in daljšim sprehodom ob Kamniški Bistrici. Pot nas je vodila na Šumberk, v Preserje, na Rodico, v Radomlje, do jezera Črnelo, v Domžale, na Podrečje… Večkrat smo samo zaokrožili do preserskega ali podreškega mostu in po drugi strani Bistrice nazaj. Skoraj vedno pa smo naše sprehode obogatili ne le z opazovanjem narave in sprememb, ki so se skozi letne čase dogajali ob naši poti, ampak smo skoraj vedno del poti tudi pretekli. Če smo bili časovno omejeni, smo odšli le do bližnjega kegljišča, ki je ravno prav oddaljen od našega vrtca, da so ravnino tja in nazaj otroci lahko pretekli. Izvedli smo tudi jesenski in spomladanski kros na stadionu pri šoli Rodica.

3. GOZDNA PEDAGOGOIKA
Že v mesecu oktobru smo se podali v nam nekoliko oddaljeni gozd na Šumberku. Opazovali smo drevesa in njihovo spreminjanje, ko listi počasi dobivajo pisane barve in ko na vejah zorijo plodovi. V gozdu smo se prepustili igri z naravnimi materiali. V bližnjem gozdičku smo si naredili iz vej in štorov poligon, kjer so otroci lahko plezali po strmini navzgor in se spuščali navzdol, pri tem pa enkrat plezali preko debel, drugič pod nastavljenimi vejami ali pa so morali okoli ovire, kar na tem terenu ni bilo ravno enostavno. Nabrali smo nekaj gozdnih plodov, listov različnih dreves in lubja in jih odnesli s seboj nazaj v vrtec, kjer smo nabrano ponovno pregledali in na narisano osnovo drevesa nalepili, kateri plod, lubje in list pripadata kateremu drevesu. Pogosto si gozdne kotičke najdemo ob Kamniški Bistrici. Tam igri z gozdnim materialom dodamo še kamenje s prodišča in igra postane še bolj zanimiva. Otroci gradijo, sestavljajo in domiselno uporabljajo naravne materiale za svojo igro. Spomladi smo si izdelali ribiške palice in odšli na ribolov. Otroci so se ribolova zagnano lotili. Ujeli sicer nismo nič, vendar nas to ni prav nič zmotilo pri zavzetosti v igri.

4. SKRB ZA ČISTO OKOLJE
Ni vseeno v kakšnem okolju živimo, zato smo se v letošnjem šolskem letu potrudili in naučili veliko o tem, kaj naše okolje je in kako lahko pripomoremo, da našemu zdravju dobro služi. Dobro smo se naučili razlikovati odpadke in jih razvrščati. V ta namen smo si barvno označili tri prekatni koš, v katerem smo ločevali embalažo, bio odpadke in mešane odpadke. Posebej imamo koš za odpadni papir. Naučili smo se, da je potrebno embalažo očistiti preden jo odvržemo in da pogledamo, kako lahko sestavljene odpadke razstavimo, da posamezne komponente potem pravilno razporedimo. Pridno smo prinašali zamaške in jih skupaj odnašali v zabojnik. Iztrošene baterije smo odnesli v poseben zabojnik. Na sprehodu smo si preko ograje papirnice ogledali hlode, ki so bili pripravljeni za predelavo in se pogovorili, kako lahko s shranjevanjem že uporabljenega papirja, ki gre v ponovno predelavo, poskrbimo, da se poseka manj dreves in zakaj so ta tako pomembna za naša življenja. V oktobru smo imeli akcijo zbiranja starega papirja in ga veliko zbrali. Uredili smo gredico na našem igrišču, kjer je vsak otrok posadil peško v svoj lonček in ga zakopal v zemljo. Ta mala drevesa, ki smo jih jeseni posadili, so že odgnala in lahko jih opazujemo, kako zelo počasi rastejo in si tako lažje predstavljamo, koliko časa potrebujejo, da postanejo dovolj velika za sečnjo.

5. HRANA in VODA
Za boljše razumevanje zdrave in nezdrave hrane smo izdelali plakat, na katerega so otroci po svoji presoji lepili, katera hrana je zdrava in katera ne. Vsak otrok je pred lepljenjem povedal nekaj o hrani na sličici, ki jo je izbral. Otroci so nato skupaj izmenjali mnenje, kaj tudi ostali mislijo in ali se z razlago strinjajo. Pri pijači so zelo jasno povedali, da je voda najbolj zdrava in da sladke pijače in pijače z mehurčki niso najboljše. S pomočjo električnega stojčka smo si oželi pomaranče in si tako sami pripravili naravni pomarančni sok, spet drugič smo si iz različnega sadja pripravili sadni smuti, ali pa sadje narezali in naredili enkrat sadno kupo drugič pa sadna nabodala. Slive smo narezali na krhlje in jih posušili. In kako dobri so bili, ker so si jih otroci pripravili sami. Naša prehrana v vrtcu je raznolika, mi pa smo se osredotočili in zapisovali, katero zelenjavo dobimo pri naših obrokih. Ko smo odšli na sprehod po naselju, pa smo po bližnjih vrtovih opazovali, prepoznavali in opisovali zelenjavo, ki smo jo videli tam.

ENOTA KRTEK
Skupina: ČEBELE
Starost otrok: 4-5 let
Vzgojiteljica: Jana Strojan
Pomočnica vzgojiteljice: Jasmina Trebušak

1. OSEBNA HIGIENA – UMIVANJE ROK
Kljub temu, da smo že pretekla leta s to isto skupino otrok velik poudarek namenili pravilnemu umivanju rok, vsako leto ugotovim, da je treba v intervalih to znanje in te navade utrditi, obnoviti… Tako smo tudi letos vsakih nekaj tednov več časa namenili temu, da smo obnovili znanje. Ogledali smo si posnetek Čiste roke za zdrave otroke, obnovili sam postopek umivanja, si v umivalnico nalepili nov slikovni material… Otroci so bili aktivni. Hitro so ugotovili, da vse to že znajo in zato za samo dejavnost nismo potrebovali toliko časa, kot pretekla leta. Res pa so otroci tudi starejši in bolj spretni. V zadnjem času pa smo utrdili le še pravilno pospravljanje papirnatih brisačk, za katere smo skupaj ugotovili, da vse prevečkrat pristanejo zraven koša namesto v njem. Pri samem umivanju pa otroci že tudi opozorijo drug drugega in se medsebojno vzpodbujajo k pravilnemu umivanju.

2. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
Ker se zadnje dve leti nismo uspeli medgeneracijsko tako povezati kot bi želeli, smo letos že v začetku šolskega leta naredili malce drugačen načrt. S sodelavko se zavedava, da starejšim to povezovanje z otroki zelo veliko pomeni, zato smo že v novembru začeli izdelovati novoletne voščilnice in okraske za smreko za starejše občane Ihana. Med samo dejavnostjo je potekal sproščen pogovor z otroki o tem, kako lahko kljub virusu starejšim popestrimo vsakdan. Ko so bile voščilnice narejene smo jih v nekaj dopoldnevih razdelili po kraju. Nekateri so nas opazili, ko smo jih dajali v nabiralnik in z največjim navdušenjem odprli okno ali pa prišli na prag in na kratko poklepetali z nami. Se je pa videlo na obrazih vseh, kako zelo zadovoljni so; starejši, ker smo jim popestrili vsakodnevno rutino, otroci pa, ker so začutili koliko je vredno, če poskrbijo za veselje drugega.
Za stare starše pa smo pripravili drobno pozornost v obliki darilc (dobre vile za babice in božično žito za dedke), ki smo jih opremili še s prelepimi in pozitivnimi mislimi. Ker so se sedaj na pomlad ukrepi sprostili, pa smo stare starše tudi povabili na naše igrišče, na nastop in na druženje zunaj, na svežem zraku. Odziv je bil velik in starejša generacija je bila res hvaležna in navdušena ob skupnih trenutkih. Otroci se tako že zelo zgodaj navajajo na to, da lahko že z zelo majhnimi gestami nekomu močno polepšamo dan in starejšim na tak način preženemo osamljenost in vsakodnevno dolgočasje, ki se pogosto pojavi.

3. ŠPORTNO POPOLVNE – POPOLDNE BREZ ELEKTRONSKIH NAPRAV
Športno popoldne je dejavnost, ki jo izvajamo v naravi, skupaj s starši in z otroki. Letos smo pripravili orientacijski pohod s posameznimi nalogami, ki so bile gibalne in sprostitvene. Udeležilo se ga je nekaj otrok s starši. Med samo hojo sva velik del pogovora namenili ozaveščanju o tem, da otroci preveč uporabljajo elektronske naprave in starše seznanili s tem, da lahko tudi na druge načine preživljajo prosti čas. Skupaj smo ugotovili, da je otrokom takšno preživljanje skupnega časa zelo všeč in da se pozitivni vidiki le tega kažejo na vseh področjih. Na začetku so bili starši precej zadržani in so gibalne in druge naloge izvajali le otroci, proti koncu pa so se sprostili in pričeli uživati. Ob koncu smo bili vsi skupaj zadovoljni in vsekakor bolje povezani.

ENOTA KRTEK
Skupina: GOSENICE
Starost: 2 – 3 leta
Vzgojiteljica: Janja Dragar Ribič

1. GIBANJE NA PROSTEM
V letošnjem šolskem letu smo veliko časa preživeli v naravi, če nam je le to vreme dopuščalo. Na prostem smo izvajali različne gibalne aktivnosti. Otroci so nadgrajevali, razvijali svoje gibalne sposobnosti in predvsem iskali lastne poti za reševanje gibalnih ovir. Veliko časa sva namenili tudi igranju različnih gibalnih iger, kjer je bil poudarek na tem, da so se otroci postopoma začeli držati pravil in da so se v igri tudi razgibali. Ob koncu vsake vadbene ure so se otroci umirili preko različnih sprostitvenih vaj, joge in masaž.

2. MALI RAZISKOVALCI
Otroci so spoznavali in raziskovali gozd na različne načine in z uporabo vseh čutil. Veliko pozornosti smo namenili raziskovanju, doživljajski igri v naravi, ter nabirali izkušnje preko nestrukturirane igre in materialov. Otroci so preko igre v naravi tudi pridobili pozitiven odnos do narave in zavedanje kako sta narava in človek povezana v sobivanju, povezovanju, učenju. Otroci so bili v naravi neizmerno pomirjeni, sproščeni in ustvarjalni.

3. BRALNICE POD KROŠNJO Z LUTKO IN BIBARIJO
Večkrat mesečno smo zunaj pod krošnjo v lepem vremenu izvajali dejavnost Bralnice pod krošnjo z lutko in bibarijo. Otroke je vedno spremljala naša zvesta lutka žaba z imenom Kvaka. Skupaj z lutko so prisluhnili pravljicam, izštevankam, bibarijam, deklamacijam in po opažanjih so otroci dejavnost dobro sprejeli, se umirili,
sprostili in se prepustili poslušanju. Vedno znova sva jih razveseljevali z različnimi besedili, ki smo jih skupaj tudi gibalno uprizorili in si poleg vsega bogatili svoj besedni zaklad. Preproste prstne– gibalne igre so nas zbližale med seboj in obogatile čas, ki smo ga skupaj preživljali.

ENOTA CICIDOM
Skupina: ZAJCI
Starost: 2–3 leta
Vzgojiteljica: Jasna Bizjak
Pom. vzgojiteljice: Monika Krvina

1. SPROSTITVENO- MASAŽNE IGRE:
V naši skupini Zajci v starosti 2–3 leta smo skozi celo leto ob različnih priložnostih izvajali sprostitveno – masažne igre, kjer so se otroci sprostili, umirili in sčasoma bili pozorni na svoje sovrstnike, okolico in obenem razvijali empatijo do sovrstnikov. Skozi samo ponavljanje smo na sproščen in igriv način pridobile otroke, da so večkrat posegali po tovrstnih dejavnostih tudi sami brez vodenja in spodbujanja. Obenem smo negovali tudi telesni stik in pozitivne čustvene odzive na naše masažno-sprostitvene igre, Tako smo skozi celo leto izvedli sprostitvene igre kot so:

֍ MUCKANJE, kjer je bil cilj, da se otroci učijo izražanja nežnosti ob božanju in mijavkanju.
֍ DEŽ, kjer smo ob pesmici v paru božali, tapkali s prsti ali dlanjo po sovrstniku.
֍ VLAK, kjer so otroci pridobivali občutek in sodelovanje ob skupni igri in se prepuščali varnim rokam vzgojitelja ali sovrstnika.
֍ BALON, kjer so otroci sproščali svojo napetost z pihanjem, dihanjem, spuščanjem glasov (sičniki, šumniki) ter z vrtenjem sproščali napetost.

2. KOMIŠIBAJ PRI ZAJCIH
V naši skupini smo se v okviru rdeče niti, ki podpira in nadgrajuje temo Počutim se dobro seznanili z gledališčem Komišibaj, ki nudi in omogoča veliko možnosti izražanja in pripovedovanja ob izbranih slikanicah oz. ilustracijah. Otroci v naši skupini so doživeto spremljali samo dogajanje in pripovedovanje ob slikah, saj jim je sama izrazna
moč ilustracije in pripovedovalca pričarala čarobnost samega komišibaja in jih popeljala v svet pravljične domišljije. Komišibaj smo uporabili tudi kot gledališčno okno in izhodišče za spontane predstave z lutkami ter tako raziskovali različne izrazne možnosti. Tako so otroci skozi zgodbe in ilustracije spoznavali moč jezikovnega
izražanja, pripovedovanja in čustvenega prepletanja v sami zgodbi.

3. PRVALJIČNA JOGA
V starostni skupini 2–3 leta je pomembno spoznavanje svojega telesa ter orientacija gibanja glede na prostor, ki ga imamo na voljo. Tako smo se skozi pravljično jogo v igralnici prelevili v različne predmete in živali ter se gibali na različne načine. Bili smo drevesa, miške, kače, metulji, psi, mačke … V položajih različnih živali smo se skušali umiriti in zadržati, nato pa smo usvajali različna gibanja in komuniciranja teh živali. Preko zgodb so se otroci hkrati umirjali in tudi razgibali, večkrat so otroci tudi sami posegli po knjigi in se skušali v različnih položajih čim bolj umiriti ter vztrajati. Ob položajih so spoznavali svoje telo, na kakšne načine lahko stojijo, sedijo, se plazijo, kako si lahko pomagajo drug drugemu in v prostoru. Za otroke je to bila hkrati sprostitev, urjenje pozornosti in vztrajnosti in tudi zabavna gibalna igra. Skozi pravljično jogo smo skušali doseči, da se otroci sprostijo, umirijo, hkrati pa tudi razgibajo in povežejo z drugimi otroci.

ENOTA KRTEK
Skupina:  ČMRLJI
Vzgojiteljica: Karin Ropotar Kovič, dipl. vzg.

V sklopu projekta Zdravje v vrtcu smo dejavnosti izvajali skozi celo šolsko leto. Nekaj dejavnosti sem v nadaljevanju združila v tri večje sklope. Naši otroci so naši največji učitelji in tudi v naši skupini je bilo letos tako. Po začetku šolskega leta smo vzgojiteljice spoznale, da otrokom učenje in gibanje v naravi zelo veliko pomenita, predvsem jih spodbuja h kakovostnem učenju in večji spodbudi za izvedbo načrtovanih aktivnosti.

1. PRVI SKLOP DEJAVNOSTI: SPOZNAMO, DA JE SVEŽ ZRAK POMEMBEN, ZA NAŠE DELOVANJE
Ob začetku šolskega leta smo se vzgojiteljice odločile, da zaradi živahne dinamike, dejavnosti v jutranjem krogu prestavimo na zunanje površine. Vse aktivnosti (katere smo lahko izvedle drugje) smo začele izvajati na prostem. Po naključju smo našli čudovit gozdni prostor, ki smo si ga uredili v našo gozdno igralnico. V njej smo s časom postavili hišico, izdelali gugalnico in pripravili hišice za živali, ki so si v njih našle dom. Otroci so bili tako veliko na svežem zraku, iz prve roke so se učili o naravi in sklepali bolj prijetne odnose, ki niso temeljili na slabi volji temveč na sodelovanju in prijaznih nasmehih. Da je bilo vse skupaj otrokom v še večji ponos, smo v našo igralnico pripeljali tudi starše, ki so sodelovali pri aktivnostih iz narave in tehnike. Starši so bili nad idejo navdušeni. Takoj po prvem izobraževanju smo v naše dnevno bivanju vnesli večji pomen na čistost naših rok.

2. DRUGI SKLOP: SPOZNAMO MIKROBE IN POMEN KVALITETNEGA UMIVANJA ROK
V skupini smo po prvem izobraževanju več poudarka dali na kvaliteto umivanja naših rok. Dejavnosti smo oblikovale tako, da smo si mikrobe bližje pogledali, se seznanili s knjigo Ne liži te knjige* in spoznali pravilen potek umivanja naših rok. Mikrobe smo spoznali preko različnih aktivnosti rokovanja, dejavnosti lepljenja, čiščenja dlani s pomočjo izdelanega didaktičnega materiala. Otroci so sami sestavili pesem o mikrobih in s pomočjo zdravstvene asistentke še podkrepili znanje o mikrobih in zdravemu pristopu k celostnem zdravju in dobremu počutju vsakega posameznika.

3. TRETJI SKLOP: ZAGOTAVLJANJE DOBREGA POČUTJA VSEH V IGRALNICI
(spoznavanje čustev in načinov spopadanja z nelagodjem v skupini)
Ob koncu šolskega leta smo veliko časa namenili tudi pogovoru o našem počutju in čustvih. Tako smo vsakodnevno zabeležili naše počutje, se pogovarjali o tem za koga smo hvaležni in kaj lepega smo naredili. Spoznali smo vodeno vizualizacijo Vedro prijateljstva in ustvarili svojega. Otroci so prijateljem izdelali zapestnico in z njo presenetili naključnega prijatelja. Spoznali smo tudi pravljico o Želvi, ki je imela veliko stisko pri izražanju jeze. Skupaj smo se naučili kaj naredimo kadar se slabo počutimo in kako se je želva vsakič skrila v svoj oklep.

ENOTA KRTEK
Skupina: Metulji
Starost: 1-2 leti
Vzgojiteljica: Katarina Košeninat

V igralnici smo vsakodnevno izvajali gibalne minutke. Sledile so vedno pred jutranjim pozdravom, ko smo že skupaj sedeli v krogu. Na začetku smo za gibalne minutke predvsem uporabili svoje telo, da so se otroci navadili na samo gibanje in spoznavanje telesa. Želeli sva, da sodelujejo vsi otroci in da sva prišli do tega je minilo kar nekaj časa. Ko pa je sodelovali že večina otrok smo nato uporabili tudi različne športne rekvizite, kot so žoge, obroči, palice različnih velikosti…. Telovadili smo tudi s stvarmi iz različnega materiala ( rutke, igrače, blago…). Otrokom je bilo vedno zanimivo, ko so dobili različne pripomočke. Vsaj enkrat tedensko smo imeli daljšo gibalno urico, katero smo izvajali v večnamenskem prostoru, kjer smo dali predvsem poudarek na lazenju, plazenju skozi tunel, premagovanju ovir, hoji po različnih terenih, skakanje… Občasno smo gibalne dejavnosti izvedli tudi v igralnici. Sicer pa se ob lepem vremenu zadržujemo v atriju, kjer otroci veliko plezajo skozi okno hišice in ob tem urijo svoje spretnosti. Seveda pa jim ponudiva še druge različne ovire, kjer iščejo samostojne rešitve. Naš vrtec je na obrobju mesta in vasi, blizu imamo gozdiček, katerega smo ob prvih sprehodih tudi večkrat
obiskali. Opazili smo, da v naši okolici nekaj diši in cveti. Bil je bezeg. Z našimi najmlajšimi smo se namensko odpravili na sprehod da naberemo bezgove cvetove. Melita je splezala na višino, kjer je s škarjami, odrezala bezgove cvetove. Otroci so opazovali samo nabiranje in cvetove prinašali v vrečko. Našteti smo morali 30 cvetov. Ko smo prišli nazaj v vrtec, je bila voda za nas že prekuhana in ohlajena. Na mizo smo zložili vse sestavine, ki jih potrebujemo zato, da lahko naredimo sirup. V vodo so otroci posamično in z najino pomočjo; stresli 3 kg sladkorja, 3 citronke in dodali še 3 narezane limone. V vodo so nato dodajali cvetove in vsak izmed njih je nato kot pomemben člen, sirup tudi premešal. Mmm, kako nam je dišalo. Vse to smo pustili čez noč v igralnici in naslednji dan je v zelo dišalo. Precedili sva sirup, ga nalili v stekleničke in ga tudi poskusili. Otroci so celoten potek spremljali ob mizi. No in končno smo ga lahko poizkusili. Kot je bilo vidno po praznih lončkih, jim je zelo hitro teknil; torej smo dobro naredili. Vsak izmed otrok je domov odnesel 2dcl stekleničko, na kateri je bil napisan recept. S strani staršev smo dobili same pohvale o okusnem sirupu. Ob opažanjih da imajo naši otroci zelo radi sveža jabolka, sva se odločili še za drugačno malico – suha jabolka oz. krhlji. Ko smo imeli v igralnico posodo jabolk, smo se večkrat mesečno odločili, da jih razrežemo in poskusimo. Seveda je pri mlajših otrocih to delo odraslih, da jih narežemo. Otroci pa so jih lahko postavljali na mrežico, kjer smo jih nato sušili. Sušilnik sadja smo postavili na višjo polico, a vseeno so imeli otroci možnost ogleda, predvsem pa so vohali prijeten vonj po suhih jabolkih. Samo sušenje je trajalo tam nekje 2 do 3 dni, saj smo v nočnih urah sušilnik izklapljali. Ko so bila jabolka suha, smo jih ponudile otrokom ( po zajtrku, za malico..). Otroci so jih z veseljem poskusili in tudi veliko pojedli. Prav vsi jo jih poizkusili, očitno smo bili pravi mojstri, saj jih je hitro zmanjkalo. Ob vseh priložnostih, ko smo imeli dovolj jabolk smo si naredili še krhlje, saj nam igralnica lepo diši in otroci jih imajo radi.

Skupina: PTIČKI
Starost: 3-5 let
Vzgojiteljica: Lili Jereb
Pomočnica vzg.: Vesna Pestotnik

1. STIK Z DREVESOM
CILJI: – Otrok začuti povezanost in odvisnost človeka od narave.
– Oblikovati temelje ekološke ozaveščenosti – spoštovati in ohranjati naravo.
– Doživljanje lastnega telesa, čutenje in dojemanje SEBE ter NARAVE, ki nas obdaja.

Drevo je od nekdaj naš prijatelj, saj nam daje hrano, senco, drva za ogenj, lesene izdelke, papir, je dom številnim živalim…- vse to in še mnogo več. Drevesa nas lahko marsikaj naučijo! Zato je zelo pomembno da opazimo drevesa, se zavedamo njihovega pomena za čisto okolje in tudi naše vloge pri njihovem ohranjanju. Skozi letošnje šolsko leto smo z otroki posebno pozornost namenili drevesom – na našem igrišču smo izbrali drevo- brezo, katero smo opazovali v vseh letnih časih in se pogovarjali o njenih spremembah. Pod njeno krošnjo smo izvajali različne dejavnosti – poslušali pravljice, peli, risali, telovadili, se sproščali, praznovali rojstne dni… Otroke sva povabili, da so objeli našo brezo, se z ušesom naslonili nanjo, zaprli oči ter ji prisluhnili. Spodbudili sva jih, da so pripovedovali kaj jim je drevo sporočilo, naročilo, povedalo… Otroci so z navdušenjem objemali našo brezo ter nato povedali, da jim je rekla, da jih ima rada in da so lepi. Ugotovili smo, da je prijetno objemati drevo, saj se le-ta objemu ne izmakne ter ti mirno in tiho prisluhne ali pa ti kaj zašepeta. Z branjem različnih zgodb, pravljic smo se marsikaj naučili o drevesih. Ob pravljici »Drevo Krištof«( Ivan Gantschev) smo spoznali, da veliko živali najde zavetje in varnost na drevesu ter tako ugotovili, kako pomembna so drevesa za življenje. V zgodbi »Moja veja«( Mireille Messier) smo izvedeli, da lahko iz dreves nastane tudi kaj uporabnega; v pravljici »Nečimrno drevo«( Nicoletta Costa) smo spoznali čudovito drevo, ki se v začetku ni zavedalo, da v življenju potrebujemo drug drugega, da nismo osamljeni; ob slikanici »Medved Jaka organizira čistilno akcijo« (Branka Hubman) pa smo izvedeli, da lahko prav vsak organizira čistilno akcijo in poskrbi za čisto okolje ter da odnosi krepijo življenje in da tudi majhne zaobljube prispevajo k spreminjanju sveta. Letos smo rojstne dni praznovali v vsakem vremenu pod našo brezo. Otroci so slavljencu okrasili krono z materialom, ki so ga nabrali pod brezo(listje, vejice, semena…) ter okrasili tudi kos debla, kjer smo ob prižiganju svečk skupaj šteli, koliko let ima slavljenec. Nato smo ob rajanju okoli breze zapeli še pesem: Danes smo vsi, hihi-hi, danes naš (npr.) Miha rojstni dan slavi… Slavljenec je dobil tudi risbice otrok ter praktično darilo. Poleg različnih likovnih dejavnostih smo izdelali tudi drevo iz odpadnega materiala- tulcev, ter se ob tem učili sodelovanja, dogovarjanja v skupini. Otroci so bili ponosni ob skupnem končnem izdelku. Drevesu smo ob menjavi letnega časa na veje dodali izdelke primerne času( jesensko listje, snežinke, cvetove, zelene listke). Poleg naše breze smo spoznavali tudi drevesa na sprehodih, ugotavljali razlike med njimi, jih poimenovali ter se nadihali svežega zraka in se napolnili z energijo in mirom.

2. SMEH JE NAJBOLJŠE ZDRAVILO
V okviru tematskega sklopa Smeh je najboljše zdravilo smo pozornost predvsem posvetili medsebojnim odnosom – gradili spoštovanje, odgovornost, toleranco, prijaznost… Za motivacijo smo prebrali veliko slikanic na to temo: Smeh je najboljše zdravilo (Uli Geissler), Radosti življenja (Emma Dodd), Albert in Liza (Malachy Doyle), Kaj je najlepše? (Janja Slapnik)… Iz prebranih slikanic smo izvedeli, da je naše življenje posebno zaradi drobnih trenutkov, ob katerih nam postane toplo pri srcu in da to niso materialne stvari, ampak spomini, občutki in skupna doživetja. Naša skupna doživetja smo ustvarjali z različnimi socialnimi igrami, z masažami (otroci so izredno uživali ob masiranju drug drugega), ob gibalnih igricah, sprostitvenih igrah, jogi, plesom, vodeni vizualizaciji, družabnih igrah ter tudi z žgečkanjem in objemi. Pri objemih so bili nekateri otroci na začetku kar malce zadržani, a so se hitro sprostili in se nazadnje objemali tudi kar po več otrok hkrati. Pogovarjali smo se tudi o nasilju- za motivacijo smo prebrali slikanico Mavrično moštvo (Annette Aubrey), ki pripoveduje o tem, da znajo biti otroci po želji biti opažen, včasih tudi zelo kruti. Po pogovoru smo ugotovili, da smo mi večinoma prijazni in da imamo radi prijazna dejanja. Da spodbujamo prijazna dejanja imamo v ta namen v igralnici priponko- škratka prijaznih dejanj-, katero dobi otrok, ki naredi prijazno dejanje in jo ima pripeto tisti dan v vrtcu. Otrokom je to odlična motivacija, saj se že med seboj opominjajo, če kdo naredi kaj, kar ni prijazno dejanje (rečejo- to pa ni prijazno dejanje).

3. OD GLAVE DO PETA
Tematski sklop Od glave do peta je bil namenjen spoznavanju samega sebe, spoznavanju in dojemanju telesnih podobnosti in razlik med ljudmi in enakovrednost vseh ter spoznavanju, kaj potrebuje sam in druga živa bitja za življenje ter ohranjanje in krepitev zdravja. V ta namen smo preko različnih dejavnosti spoznavali naša telesa, čustva, se pogovarjali o škodljivih in dobrih stvareh za naše zdravje… Otrokom je bila zelo všeč dejavnost, ko so poslušali prijateljevo bitje srca s pomočjo improviziranega stetoskopa, ki smo ga naredili iz odpadnega materiala. Zelo dobro so tudi narisali, kako si predstavljajo bitje srca. Prav tako so uživali v dejavnosti, ko smo se učili pravilnega umivanja rok- otroci so na napihnjene rokavice iz lateksa narisali viruse s flomastri, nato pa so jih v vodi umivali in odstranili vse viruse.
Skupaj smo ugotovili, da veliko lahko naredimo za svoje zdravje in da smo kljub temu, da smo si v mnogočem podobni, a hkrati tudi različni, vedno lahko prijatelji med seboj!

ENOTA RACMAN
Skupina: RAČKE
Maja Kerep in Maja Slana

1. GIBANJE ZA ZDRAVJE

Pri tematskem sklopu gibanje za zdravje smo se odločili, da bomo vsak dan namenili gibanju. To so bile gibalne minutke, vadbene ure ali pa obogatitvena dejavnost. Telovadne in motivacijske pripomočke smo izdelovali tudi sami. Gibanje izvajamo ob glasbi, tudi ob petju ali izvajanju posameznih glasov. Pozimi smo se gibali v vrtcu v igralnici ali telovadnici, v spomladanskem času pa tudi na igrišču ali pa se na sprehodu ustavimo na kakšnem primernem in varnem mestu. Telovadbo s pripomočki ali brez smo popestrili z gibalnimi igrami ter sprostitvenimi dejavnostmi.

2. IZDELAVA SADNEGA SOKA IN SADNE SOLATE
Prepletanje tematik o zdravju, so nas poleg gibanje vodile tudi k zdravi prehrani. Pogovarjali smo se o zdravi in raznovrstni prehrani. Brali in gledali smo knjige, revije, slikanice, si ogledali filmček o zdravju. Sadje smo začeli okušati z vsemi čutili. Tako da so ga otroci prijeli v roke, si ga ogledovali iz vseh strani in opazovali bravo, obliko, velikost. Tipali so njegovo površino, ga povohali z zaprtimi očmi, da bi bil vonj še bolj izrazit. Da pa je bilo še bolj zanimivo, smo iz sadja naredili sadno solato ter sadni sok narejen iz limon in pomaranč.

3. MANDALE IZ GOZDNIH PLODOV
V okolici vrtca imamo majhen gozdiček, v katerega z otroki radi zahajamo. Ogledujemo si gozd v različnih letnih časih in ugotavljamo nastale spremembe. Otroci se tam sprostijo, tečejo, plezajo, skačejo in raziskujejo. V gozdu pa poleg dreves opazujemo tudi tam živeče živali. Otroci pa tudi zelo radi iščejo in nabirajo gozdne plodove, liste, vejice, kamne in zato smo se odločili, da iz njih naredimo mandalo. Listje smo razporedili in nadaljevali, dokler niso vsi otroci ugotovili, da to ni le kup skupaj vrženih plodov. Otrokom sem pri tem pustila, da so uporabili svojo domišljijo in ustvarjalnost.

4. KROG PRIJATELJSTVA
Preko zooma smo se s skupino Ježki iz vrtca Gaj srečali ob posebnih priložnostih, kot so bili razni prazniki in praznovanja. V prvem srečanju smo se spoznali, otroci in vzgojiteljice. Drug drugem smo peli pesmice, ob tednu otroka smo imeli bibarije in rajalne igre, v decembrskem času smo se pogovarjali o obisku Božička v vrtcu, kako nas je razveselil. Ob koncu leta smo si preko pošte poslali voščilo, prav tako smo za naše prijatelje risali risbice, katere smo tudi preko pošte poslali v njihov vrtec. S prejetimi risbicami smo v igralnici naredili razstavo, da so si lahko ogledovali.

5. BARVE V NARAVI
Z barvami smo se spoznavali preko zgodbic, gibalnih iger, didaktičnih iger itd. Otroci so barve v naravi opazovali, med seboj so se pogovarjali kaj vidijo in kakšne barve ima določen predmet. Med hojo smo se ustavili na jasi ter ugotavljali barve trave, dreves, ceste, konjev, traktorja, neba, oblakov, travniških cvetlic ipd. Zanimivo na kaj vse so bili otroci pozorni, na nalepke na avtobusu, letak na oglasni deski, opeka, ki je gledala iz odpadle fasade, kolo, ki je bilo skriti za pasjo uto… Na koncu smo se ustavili še pred semaforjem, kjer smo si ogledovali prižiganje luči na semaforju in utrdili znanje o prometni varnosti.

Skupina: MUCKI
Starost: 4 – 6 let
Vzgojiteljica: Maja Novak
Pomočnica vzgojiteljice: Darja Iršič

Letošnja glavna tema projekta Zdravje v vrtcu ima naslov Krepim ( oblikujem ) sebe in svojo skupnost. V naši skupini smo želeli z dejavnostmi spodbuditi, da bi se vsakodnevno odločali za zdrav način življenja na vseh področjih, ki vplivajo na kvaliteto zdravja. Sem sodi spodbujanje gibanja, zdrava prehrana in higiena ter razvijanje zdravih medosebnih odnosov. Zato smo temu posvetili največ pozornosti. Spoznali smo različne športe, tako letne kot zimske. Preizkusili smo rolanje in kolesarjenje, si ogledali del zimskih olimpijskih iger. Izvajali smo gibalne urice v telovadnici in na prostem, se igrali gibalne igre s pravili, se naučili sodelovanja v skupini, pomoči drugim in sprejemanja tako zmage kot poraza. Za dobro počutje smo izvedli več sprostitvenih dejavnosti in poskrbeli za umirjanje svojih čustev s pomočjo kotičkov z naravnim in odpadnim materialom, pravljično jogo in vživljanjem v kostume ter izmišljevanjem pravljic. Vsak izmed otrok si je izdelal tudi svojo slikanico. Obiskali sta nas tudi zobna asistentka in medicinska sestra. Spoznali smo kaj so bacili in kako preprečiti širjenje nalezljivih bolezni s pomočjo poskusa s poprom in milom ter bleščicami. Predvsem smo spodbujali umivanje rok in še enkrat umivanje rok.
Spoznali smo osnovne pravice otrok, se o tem pogovarjali, zbirali potrebščine za otroke tretjega sveta ter na koncu pripravili razstavo na temo V kakšnem svetu bi radi živeli. Posadili smo drevo in zelišča, skrbeli za vrtčevsko igrišče in igralnico z delovnimi akcijami ter se udeleževali pohodov v naravo. Menim, da smo z vsemi dejavnostmi, s toplino in objemi krepili samopodobo, samozavest in empatijo do drugih ter poskrbeli za dobro počutje vseh vpletenih.

1. IZMIŠLJENE ZGODBE
Otrokom sva ponudili kostume živali. Najprej so se otroci gibalno predstavili in vživljali v svoje vloge. Potem sem si izmislila zgodbico, ki je vključevala otroke, ki so nato po svoje nadaljevali zgodbo. Ker nisem izpostavila nobenega otroka posebej, so se zlahka vključili tudi tisti, ki se neradi izpostavljajo. Šlo je za skupinsko delo in pomoč drugim. Vključili smo tudi meditacijo z glasbo. Dejavnost je potekala večkrat, z ali brez kostumov in otroci so se vedno bolj vključevali s svojimi idejami ter krepili samozavest in samostojno pripovedovanje. Na koncu smo si izdelali tudi vsak svojo slikanico ter priredili literarno dopoldne.

2. NAGAJIVI BACILI
Otrokom sem s poskusom pokazala kako pomembna je čistoča rok za naše zdravje. Potem, ko nam je zobna asistentka pokazala pravilno čiščenje zob in povedala nekaj o bacilih, sem s pomočjo popra in mila otrokom pokazala čarovnijo. Bili so navdušeni in so z veseljem poskusili tudi sami. Da bi ne pozabili na umivanje rok so otroci obrisali svoje roke na papir in jih pobarvali in izrezali. Potem so jih polepili na tla, ki vodijo iz garderobe do kopalnice in v igralnico. Tako se vedno spomnijo na temeljito umivanje rok. Vedno se tudi med seboj opominjajo in preverjajo tudi svoje starše in naju.

3. UMIRJANJE Z NARAVNIM IN ODPADNIM MATERIALOM
V igralnici imamo vedno na voljo kotiček za umirjanje, ki ga spreminjamo z različnimi sredstvi. To so naravni in odpadni materiali. Prav vsi otroci radi posežejo po teh kotičkih. Večinoma na svojo željo, včasih pa otroka v kotiček preusmeriva tudi midve. Gre za umiritev preveč intenzivnih čustev in vsekakor se otroci veliko bolje počutijo po uporabi in so bolj sproščeni.

ENOTA RACMAN
Skupina: ŽABICE
Mateja Vuk in Natalija Lukman

V šolskem letu 2021/2022 sva se s pomočnico vzgojiteljice skozi celo šolsko leto trudili ohranjati zdravje otrok, dobro počutje, prijetno klimo in povezanost celotne skupine. Zato sva za njih pripravljali in načrtovali vsebine, da so se otroci v vrtcu dobro počutili, se sprostili in medsebojno razumeli.

1. ZBIRANJE KILOMETROV
Zbiranje kilometrov je potekalo skozi celo šolsko leto, trudili smo se jih zbrati čim več, sprehode smo izvajali v vseh vremenskih razmerah, tako ob sončnih dnevih, kot tudi oblačnih, deževnih in zasneženih. Otroci so tako lahko opazovali naravo v različnih vremenskih razmerah, bivali na svežem zraku in tako krepili odpornost. Med opazovanjem narave v vseh letnih časih so otroci spremljali spreminjanje narave, opazovali okolico, medsebojno komunicirali in krepili govorni razvoj. Skozi sprehode sva opazili, kako so otroci usvojili pravilno hojo, dvig roke med prečkanjem ceste, spoznavali prometne znake in semaforje. V pomladnih mesecih smo se pogosto odpravili na bližnjo Oljsko goro, da smo usvajali še hojo v hrib ter spremljali naš napredek. Med hojo v hrib so otroci sproščeno klepetali, si delili spomine in izkušnje ki so jih pridobili skozi celo šolsko leto. Ko so se temperature proti poletju dvignile, smo sprehode omejili na kratke sprehode in takoj po zajtrku, saj smo skrbeli za zdravje v poletnih mesecih.

2. JOGA, GIBALNE MINUTKE IN MASAŽE ZA OTROKE
Z jogo, gibalnimi minutkami in masažami za otroke, sva vsakodnevno poskrbeli za dobro počutje otrok, koncentracijo in umirjanje. Otroci so skozi šolsko leto spoznali večino asan pravljične joge, katere konec šolskega leta že popolnoma sami izvajajo in se z vodenjem primerno umirijo. Vsakodnevne minutke smo izvajali večino časa na prostem, saj je svež zrak dobro vplival na naš imunski sistem in razpoloženje. V deževnih dnevih smo gibalne minutke izvajali v igralnici, vendar je bilo to zelo redko. S tekom smo se  običajno ogreli, s cardio vajami poskrbeli za srčni utrip, nato pa so sledile gibalne vaje. Trudila sem se pripraviti krožne vaje, saj so tako lahko otroci z večimi ponovitvami vaje pravilno izvajali oziroma jih usvojili. Vedno sem poskrbela za ohlajanje in raztezanje, saj so se otroci po njem vidno umirili. Otroci so bili tako bolj zbrani za nadaljnje aktivnosti, katere sva jim pripravili. Masaže za otroke sva izvajali, ko smo v dnevu imeli gibalno dejavnost in so otroci potrebovali umiritev in počitek. Otroci so masaže najraje izvajali v parih.

3. SOCIALNE IGRE
Socialne igre so imele pomembno vlogo v začetku šolskega leta, saj so se nam pridružili tudi drugi otroci, struktura skupine se je spremenila, zato je bil najin cilj dobra medsebojna povezanost otrok, spoštovanje in sprejemanje drugačnosti. Na začetku šolskega leta so otroci tako lahko preko socialnih iger spoznali imena otrok, jih utrdili, stkali nova prijateljstva, se učili strpnosti in prilagajanja. Skozi socialne igre sva opažali, da otroci lepo sodelujejo, se zabavajo in medsebojno povezujejo. Preko iger sva otrokom pokazali, kako pomembno je sodelovanje, spoštovanje in lepo obnašanje. Tako so lahko sami ugotovili, kako prijeten občutek je, ko si lepo sprejet in ljubljen ter pomembnost vračanja teh lastnosti. Otroci so lahko tako preko socialnih iger izražali občutke, svoja čustva in bili sprejeti. Zato sva ob koncu šolskega leta opazili, prav tako tudi starši, kako zelo so otroci med seboj povezani in prijateljsko naravnani.

4. IZRAZNI PLES, PLES Z REKVIZITI
Izrazni ples smo izvajali z različnimi zvrstmi glasbe, tako so se lahko otroci sprostili, se razmigali in izrazili svoje občutke preko glasbe in plesa. Ples s trakovi jim je predstavljal največ težav, saj so se med seboj sprva spogledovali, zaznati je bilo sramežljivost in zadržanost. Zato smo začeli postopoma, z mojim vodenjem, kasneje so otroci izrazni ples usvojili, samozavestno plesali, zaznati ni bilo nikakršne zadržanosti. Ob koncu šolskega leta so ples s trakovi imeli priložnost videti tudi starši, saj sva jim želeli pokazati kako jim izrazni ples leži in kako samozavestni so njihovi otroci. Skozi šolsko leto, sva rekvizite spreminjali, vendar jih to ni zmedlo, ples je bil drugačen vendar izviren. Najbolj všeč so jim bili trakovi ter žoge, saj so si jih med plesom podajali in se vidno sprostili.

5. VODENA VIZUALIZACIJA
Vodeno vizualizacijo sva izvajali 1x tedensko, saj so otroci ta način sproščanja dobro sprejeli. Po vodeni vizualizaciji so bili vidno bolj skoncentrirani in pripravljeni na dejavnosti in igro. Pogosto so otroci po vodeni vizualizaciji občuteno lahko tudi naslikali. Nastali so krasni, abstraktni likovni izdelki. Otroci so po prvih nekaj vodenih vizualizacijah težko govorili o tem kaj so si predstavljali v svoji glavi, med tem ko sem jih vodila. Po nekaj ponovitvah, sem se odločila, da po vodeni vizualizaciji otrokom ponudim vodene barve, čopič, risalni list in glasbo katero sem jim predvajala med vodeno vizualizacijo. Nato so nastale barvite in izvirne risbe, katere so otroci naslikali med poslušanjem glasbe. Ko smo si risbe skupaj ogledali, so otroci razložili kaj so naslikali in tako sem jim dokazala, da vedo kaj so si predstavljali, samo težko so to ubesedili. V nadaljevanju smo nato slikanje večkrat ponovili in tako so otroci postopoma začeli opisovati svoje občutke med samo vodeno vizualizacijo.

6. EKOLOGIJA
Ekologijo sva otrokom približali zato, da so spoznali, kako pomembni smo ljudje za ohranjanje našega planeta in posledično za naše zdravje. Z otroki smo izvajali beleženje prihodov v vrtec (kolo, peš, z avtom), izdelali razstavo škodljivih dejavnikov za naš planet, ter dobrih-pozitivnih stvari s katerimi lahko prispevamo k zdravju našega telesa in našega planeta Zemlja. Sprva sem jim ekologijo približala skozi branje pravljic o ekologiji, saj so si tako otroci lažje predstavljali, zakaj ljudje škodujemo planetu in posledično svojemu zdravju. Tako so otroci hitro usvojili pomembnost izpušnih plinov, ki jih oddajamo v zrak, in tako škodujejo nam in vsem živim bitjem, ločevanju odpadkov, ki škodujejo morju in našemu okolju, varčevanju vode, elektrike ipd. Skupaj smo naredili razstavo škodljivih dejavnikov, ter kaj lahko storimo mi, da preprečimo oz. omilimo uničevanje našega planeta Zemlja.

ENOTA GAJ
Skupina: MIŠKE
Starost: 3–5 let
Mira Vladimira Vrankar, Peter Tomažin

1. MIŠKA PRAVI: »DOBER DAN.«
Cilji:
Zavedanje skupine, povezovanje otrok v skupini.
Otrok se zaveda samega sebe, svoje pomembnosti in tega, da je del skupine.
Povezovanje petja in gibanja.
Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja.
Skrb za dobro počutje.
Z otroki skupine Miške se vsako jutro zberemo v jutranjem krogu. Zapojemo našo t.i. himno, pesem, Miška pravi, dober dan. Pesem smo si izmislili sami. Ob petju se gibalno izražamo, od sedečega do stoječega položaja. V stoječem položaju se dobro pretegnemo. Sledijo kratke gibalne minutke v okviru katerih izvajamo različne naravne oblike gibanja. Gibalne naloge pogosto predlagajo tudi otroci. Sledi petje pesmi, Mišji koncert (J. Bitenc), ki nam je, glede na to, da se naša skupina imenuje Miške, še posebej všeč. Ob petju zaplešemo na koreografijo, ki smo si jo izmislili skupaj z otroki. Ob naslednji pesmi, Živijo, lepo, da si tu, ob petju ploskamo in poimensko pozdravimo prav vsakega otroka, ki nam, ko zasliši svoje ime pomaha. Po pesmi se otroci lahko izpostavijo in povedo kar želijo; prigode iz vsakdanjega življenja, svoje občutke itn. Vzamemo si tudi nekaj minut za pregled dneva oz. predstavitev dejavnosti, ki sledijo. Ob omenjenih aktivnostih se povežemo kot skupina in namenimo pozornost tudi posamezniku, kot pomembnemu delu skupine.

2. PRI MIŠKAH POMETAMO IN GRABIMO
Cilji:
Otrok pridobiva delovne navade: aktivno sodeluje pri pometanju in grabljenju igrišča.
Otrok opazuje naravo in se pogovarja o svojih zaznavah.
Otrok se zaveda pomena sodelovanja.
Otrok spoznava občutek zadovoljstva po opravljenem delu.
Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter
omogočila dobro počutje in udobje.
Glede na letošnjo rdečo nit projekta Zdravje v vrtcu, Krepim (oblikujem) sebe in svojo skupnost, smo v skupini Miške razmišljali, kako bi lahko nekaj prispevali k naši vrtčevski skupnosti. V mesecu oktobru in novembru smo tako vsak ponedeljek pometali in grabili na našem igrišču. Otroci so se seznanili z uporabo metle in grabelj. Pridobivali so delovne navade. Spoznavali so, da je kdaj dela tudi veliko, da se kdaj celo malo prepotiš. Vendar pa so odkrivali tudi zadovoljstvo po dobro opravljenem delu. V družbi prijateljev je bilo vedno zabavno. Dejavnost nam je omogočala tudi opazovanje narave in zaznavanje sprememb v naravi. Otroci so npr. opazili, da postaja vse hladneje, da je vetrovno, da je odpadlo veliko listja, da je po dežju blatno itn. Ob pometanju in grabljenju smo se dobro razgibali in tako skrbeli za našo fizično aktivnost. Rezultat naše aktivnosti pa je bilo pometeno in pograbljeno igrišče, tako smo v okviru dejavnosti realizirali letošnjo rdečo nit. Krepili smo sebe in nekaj naredili tudi za našo najožjo, vrtčevsko skupnost.

3. MIŠKE IN PTIČJA HIŠICA
Cilji:
Otrok spoznava delovni proces in razvija primeren odnos do dela in organizacijske sposobnosti.
Otrok se seznanja s pomenom sodelovanja.
Otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo.
Spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in tehnologije.
Otrok spoznava, kako se lahko varuje pred poškodbami.
Otrok razvija predstavo o zaporedju dogodkov.
Otrok odkriva in spoznava lastnosti teles (predmetov).
Otrok prepoznava in uporablja tehnične predmete in procese, spoznava njihov namen in pomen.
Otrok ptice spoznava preko različnih virov, jih opazuje tudi v naravi, jih opisuje.
Otrok rabi izraze za opisovanje položaja predmetov (na, v, pred, pod, za, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj).
Razvijanje prstne spretnosti oziroma t. i. fine motorike, natančnosti, moči in vztrajnosti.
Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter
omogočila dobro počutje in udobje.
V skupini Miške je kar nekaj otrok kazalo veliko zanimanje za ptice, tako da smo se upoštevajoč interes otrok v mesecu januarju in februarju lotili tematskega sklopa Brin in ptičja hišica. Tematski sklop smo želeli povezati tudi z letošnjo rdečo nitjo projekta, Zdravje v vrtcu – Krepim (oblikujem) sebe in svojo skupnost. Z otroki smo ptice in življenje ptic spoznavali preko različnih virov; spleta, knjig, avdio posnetkov itn. Odšli smo tudi na mnoge sprehode in jih opazovali v naravi. S skupnimi močmi smo se lotili izdelovanja ptičje hišice. Otroci so pri izdelavi sodelovali od začetka do konca. Najprej smo se pogovarjali o tem, zakaj sploh potrebujemo ptičjo hišico. Ugotavljali smo, kaj vse bomo potrebovali, da jo izdelamo. Otroci so z velikim zanimanjem opazovali in opisovali ročni vrtalni stroj, sveder, brusilni papir itn. Ugotavljali so, da je sveder špičast, da bode, da je brusilni papir hrapav kot mačji jezik. Pri delu so bili zelo motivirani. Zelo so se trudili z brušenjem in preverjanjem ali je les že dovolj gladek ali še malo pika. Pri delu so se zelo zavedali pomena varnosti; pazili so nase in na svoje vrstnike. Vrtanje lukenj z ročnim vrtalnim strojem se je izkazalo za ne le zanimivo, temveč tudi kar težko opravilo, tako da so morali otroci pri vrtanju združiti moči – za vrtanje ene luknje so bili namreč potrebni kar trije: eden je držal ročico, da je bil sveder dovolj nizko, drugi je držal les, tretji pa vrtel ročico, ki premika sveder. Na izvrtane luknje so bili zelo ponosni. Pri sestavljanju delov v celoto, z lepljenjem, so spoznavali, da je potrebna natančnost in pa tudi moč. Zelo pomembno je bilo tudi spoznavanje zaporedja dogodkov in zavedanje, da je za nekatere stvari potreben tudi čas. Naša ptičja hišica se je namreč sušila kar celo noč. Naslednji dan so otroci preverili, če je dovolj trdna. Pred namestitvijo na igrišču vrtca so spoznavali tudi različna semena. Otroci so se kar težko dogovorili, kam bi na igrišču namestili ptičjo hišico. Želeli so jo namreč videti iz igralnice in istočasno poskrbeti, da so ptički nekoliko odmaknjeni od vrveža otrok. Zavedali so se, da so ptice kar plašne, da hitro odletijo. Omenjene dejavnosti so nas povezovale kot skupnost naše skupine in nam omogočale, da smo krepili tudi sebe: znali počakati, paziti na druge, vztrajati pri npr. brušenju, biti natančni, se dogovarjati, sodelovati itn. Na veliko veselje vseh smo že naslednji dan v naši ptičji hišici videli tudi vrabčka.

4. NA LOVU ZA SMETMI
Cilji:
Otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispeva k varovanju
in ohranjanju naravnega okolja.
Otrok zna poimenovati naš planet, se zaveda pomena skrbi zanj.
Otrok pridobiva delovne navade; aktivno sodeluje pri čiščenju bližnje okolice.
Otrok opazuje naravo in se pogovarja o svojih zaznavah.
Otrok se seznani s tem, da ima tudi Zemlja svoj dan, 22. april.
Otrok se seznanja s pomenom sodelovanja.
Otrok izvaja naravne oblike gibanja.
V mesecu aprilu, mesecu, ko ima svoj dan tudi naš planet, Zemlja, smo v skupini Miške prebirali različne slikanice povezane s to tematiko npr.: Zemlja je dobila vročino (Škogalj), Zeleni otok in sivi otok (Gantschev), Lovro in Matej, Moj stari hrast (Vincent), Drevo Krištof (Gantschev), Zvedavčki, Zemlja (Kecir) itn. V povezavi z omenjenimi slikanicami sem za otroke pripravila tudi kratke predstave. Otroci so ob naših sprehodih, ki jih izvajamo večkrat tedensko, ugotavljali, da je na in ob poti po kateri se sprehajamo veliko smeti. Vedeli so, da to ni prav. Smeti so jih zelo motile. Zavedali so se, da sodijo v smetnjak. Vse našteto nas je vodilo k odločitvi, da tudi sami naredimo nekaj, da bo naš planet lepši. Združili smo moči in se skupaj, opremljeni z rokavicami in vrečami za smeti, podali na t.i. lov za smetmi. Med sprehodom smo iskali smeti in jih pobirali v vrečo. No, žal ni bila dovolj le ena. Napolnili smo kar tri velike vreče. Žalostilo nas je, da smo v naravi našli toliko različnih odpadkov, po drugi strani pa smo bili tudi veseli, da jih ni več v naši bližnji okolici, na naši sprehajalni poti. V okviru aktivnosti smo realizirali tudi letošnjo rdečo nit projekta Zdravje v vrtcu – Krepim (oblikujem) sebe in svojo skupnost. Gibali smo se na svežem zraku. Otroci so se učili sodelovanja in spoznavali, da je delo, če združimo moči, lahko tudi zabavno. Obenem pa smo naredili še nekaj dobrega, da bo naš svet lepši. Otroci so spoznavali, da prav vsak lahko naredi nekaj, da bo naš svet, naša skupnost lepša.

5. GIBANJE OB IGRALNEM PADALU
Cilji:
Otrok se seznanja s pravilno uporabo igralnega padala in različnimi možnostmi uporabe le tega.
Uporaba igralnega padala na različnih nivojih (na tleh, pred telesom, nad glavo).
Razvijanje koordinacije oziroma skladnost gibanja (koordinacija gibanja celega telesa, rok in nog).
Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja.
Usvajanje osnovnih gibalnih konceptov: zavedanje prostora (kje se telo giblje), načina (kako se telo giblje),
spoznavanje različnih položajev in odnosov med deli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi, med ljudmi.
Otrok se uvaja v igre pri katerih je potrebno upoštevati pravila.
Zavedanje pomena sodelovanja.
Spodbujanje in ustvarjanje zaupanja.
V mesecu aprilu in maju smo si vadbene ure popestrili ob gibanju z igralnim padalom. Padalo smo najprej razprostrli pred sabo na tla in ga občudovali. Dogovorili smo se, da po padalu ne hodimo, tečemo ali skačemo, saj zelo drsi, lahko pa se plazimo, ležimo, kotalimo. Učili smo se pravilnega prijema padala. Padalo smo prijeli tako, da smo palec skrili pod padalo. Ob padalu smo šteli, ga ‘peljali’ na sprehod, ga spremenili v razburkano morje itn. Pri dvigovanju padala smo občudovali barve, ki so se razprostrle nad nami. Za še intenzivnejše doživljanje in sprostitev smo se razdelili v dve skupini. Eni so ležali na tleh in le opazovali dviganje in spuščanje padala, drugi pa so padalo dvigali in spuščali. Skupini sta se zamenjali. Ob padalu smo se igrali tudi različne gibalne igre npr. mačke in miši; skrivanje pod dežnik itn. Ob igrah leteči krožnik in mavrica so otroci spoznavali pomen upoštevanja dogovora in sodelovanja. S skupnimi močmi nam je uspelo, da je padalo poletelo kot leteči krožnik oz. naredilo lok, oz. se spremenilo v mavrico. Ob gibanju ob igralnem padalu smo se razgibali, se zabavali in učili sodelovati ter se še bolj povezali. V okviru omenjenih dejavnosti smo realizirali tudi rdečo nit letošnjega zdravja v vrtcu – Krepim (oblikujem) sebe in svojo skupnost.

ENOTA GAJ
Skupina: SOVE
Starost: 4 – 6 let
Vzgojiteljica: Miranda Grošelj
Pomočnica vzgojiteljice: Kaja Radulović

1, SPREHOD V NARAVO
Krajše in daljše sprehode smo tedensko izvajali na urejeni pešpoti, ki teče po levem in desnem bregu Kamniške Bistrice. Sprehod smo v skupini izvajali v vseh letnih časih. Gibanje je otrokova osnovna potreba, otrok spoznava in odkriva svet ter doživlja ugodje. Pomembno se mi zdi, da se otroke navaja na varno hojo in previdnost na cestišču. Velikokrat smo hodili po poti, ki jo bo več otrok od septembra uporabljalo na poti v šolo. Sprehod je potekal po pločniku, kjer smo hodili v strnjeni koloni in ob bregu reke, kjer so otroci sproščeno hodili v gruči, med vzgojiteljico in pomočnico. Skrbim, da hodimo v strnjeni koloni in otroke opozarjam ter spodbujam, da opazujejo promet, ki se odvija na cesti. Otroci imajo slabo pozornost. Lažje zadiham, ko prečkamo most in se ob reki sproščeno in v gruči vračamo nazaj proti vrtcu. Sprehod večkrat prekinemo s kratkimi postanki in opazovanjem bližnje okolice. Z zanimanjem opazujemo različne ptice ob reki, račke v reki… Otroke sprašujem po imenu rastlin in skupaj prepoznavamo: mačice, divji teloh, podlesek, zvončke pred hišami. Bližnji ranč s konji otroke vedno znova navduši in jih umiri ob opazovanju živali. Cilji našega sprehoda so bili sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja, spoznavanje domačega okolja in druženje ter povezovanje z vrstniki.

2.VODENJE PLESNE DEJAVNOSTI: IZRAZNI PLES
Otroci so poslušali triminutni posnetek instrumentalne glasbe Clock (sound). Pri tem sem jih prosila, da zaprejo oči in poslušajo glasbo. Otroci so zelo ustvarjalni, saj izhajajo iz poslušanja svojega telesa in giba. Otrok, ki se v skupini počuti dobro in sprejeto, ne bo imel težav z izražanjem. Najprej sem k ustvarjanju povabila dečka, ki je bil popolnoma sproščen, njegovo gibanje, roke in noge, so se prepustile glasbi. Postopoma so prihajali k njemu še drugi otroci. Nekateri so imeli pri tem zaprte oči, saj so se tako lažje in bolj sproščeno gibali. Otroke sem spodbujala, jih opogumljala ter usmerjala k svobodnemu izražanju. Zelo zanimivo je opazovati skupino otrok, ki
se na isto glasbo zelo različno odzivajo. Presenetila me je deklica, ki je bolj individualistka in ima slabše razvite socialne spretnosti. Tu je bila zelo ustvarjalna, izražala se je na svoj način in nikogar ni posnemala. Ko je začela plesati je imela zaprte oči in uživala v plesu in gibu. Njeno gibanje je bilo čisto njeno, gibi počasni in v stiku z glasbo. Presenetila me je, ker nisem pričakovala, da bo tako sproščena. Izrazni skupinski ples je odlična oblika ustvarjanja pri starejših otrocih v vrtcu. Otroci so se z izraznim plesom predstavili staršem in mlajšim vrstnikom v vrtcu ter nastopili na praznovanju občinskega praznika.

3. SOCIALNA IGRA: POKLIČI ME
Različne socialne igre se igramo najmanj enkrat tedensko skozi celo šolsko leto v jutranjem krogu. Otrok ima na ta način možnost razvijati sposobnosti in načine za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje v prijateljskih odnosih z enim ali več otroki. V jutranjem krogu smo se večkrat igrali socialno igro Pokliči me. Izšteti otrok gre v sredino in miži. Eden od otrok pokliče po imenu otroka v sredini. Pri klicanju imena spremeni svoj glas. Otrok trikrat poskusi z ugibanjem in če ne ugotovi, kdo ga kliče, odpre oči in pogleda. Otrok, ki je poklical otroka v sredini v nadaljevanju ugiba. Igro se igramo toliko časa, da vsi otroci pridejo na vrsto v obeh vlogah. Igra dobro vpliva na otroke, saj morajo pozorno prisluhniti in prepoznati znan oziroma spremenjen glas. Skozi igro se učijo sodelovanja in sprejemanja različnosti. V socialno igro smo vedno vključene tudi vzgojiteljice. Zelo zanimivo se mi zdi, da se otroci vsakič zelo trudijo, da bi bil njihov glas spremenjen in da bi bili neprepoznavni. Velikokrat smo se nasmejali, saj so nekateri otroci presenetili s svojimi sposobnostmi in spremenjenimi glasovi. Otroci včasih celo pozabijo, da imajo strah pred skupino, nastopanjem in izpostavljanjem. Igra nas je povezovala in krepila pripadnost skupini.

ENOTA GAJ
Skupina: JEŽKI
Vzgojiteljici: Sandra Kregar in Brigita Žebaljec

1. LJUBLJENEC SKUPINE
V mesecu septembru se je v našo igralnico vključilo pet novih otrok. V igralnico sva za lažji in bolj prijeten prehod in spoznavanje med otroki uvedli ljubljenca skupine. Vsi otroci so bili nad ljubljencem skupine zelo navdušeni. Ljubljenec skupine je pozitivno vplival pri uvajalnem obdobju. Pozitivni vpliv se je pokazal tudi pri socialnem in spoznavnem razvoju celotne skupine otrok kot tudi razvoj vsakega otroka kot posameznika. Otroci so se z ljubljencem skupine pogovarjal, vključili pa smo ga v različne dejavnosti, ki smo jih izvajali. Ljubljenec skupine je v igralnico in med otroke prinesel veliko dobre volje, zabavnih skupnih dogodivščin in pomoč h lažjemu in hitrejšemu navezovanju in utrjevanju prijateljstev.

2. ENO JABOLKO NA DAN IN JEŽEK OSTANE ZDRAV!
Z otroki smo se pogovarjali o zdravi prehrani in spoznavali smo različno sadje in zelenjavo. Ustvarili smo drevesni diagram, na katerem so bile nalepljene fotografije in slike prehrane. Otroci so fotografijo nalepili na ustrezno mesto v digramu. Tekom dejavnosti je bilo ves čas poskrbljeno za spontan pogovor z otroki ter njihovo aktivno participacijo. Prebirali smo različne bogate slikanice: S. Jeong (2011). Naše čiste telo: čiste roke in čisti zobje, I. Ben-Barak (2017). Ne liži te knjige in I. Borovac (2017). Mali bonton za velike otroke, E. Carle (1997). Zelo lačna gosenica, itd. Ogledali smo si različne poučne prispevke o zdravi prehrani, sadju in zelenjavi. Z otroki smo naredili preizkus sušenje jabolk. Otroci so predhodno pravilno napovedali rezultat preizkusa. Po opravljenem preizkusu smo se posladkali z jabolčnim čipsom. Otroci so hrano okušali, pri tem pa spoznavali različne okuse: slano, grenko, kislo in sladko. Za okrepčilo smo si ustvarili nekaj napitkov iz različnega sadja.

3. IGRA NA SNEGU
Mesec december je v vrtec poleg prazničnega vzdušja prinesel tudi sneg, ki so se ga otroci zelo veselili. Neutrudno so spraševali, kdaj se bodo lahko oblekli v zimska oblačila in odšli na sneg. Otroci so pri oblačenju v garderobi zelo uživali in navdušenih obrazov čakali na odhod na igrišče. Ob prvih prehojenih korakih po snegu zelo srečni, sproščeni in navdušeni. Na njihovih obrazih je žarelo veselje in zadovoljstvo. Ob hoji po snegu, ki jim je segalo do kolen, so bili otroci z nasmehom na obrazu in pogumom osredotočeni na hojo do določenega dela igrišča. Otroci so nadobudno skakali po snegu, se kepali in v sneg odtiskovali svoje telo. Skupaj smo ustvarili sneženega moža, otroci pa so izbrali mesto, kjer je stal nastali sneženi mož – pred našo igralnico. Otroci so povedali, da nas bo snežak lahko opazoval skozi atrij in okno naše igralnice. Otroci so z navdušenjem poprijeli za lopate in odmetavali sneg.

4. UMIVANJE ROK
V okviru projekta Zdravje v vrtcu so v naši skupini velik poudarek namenili pravilnemu umivanju rok. Tema in dejavnosti so se prepletale in dopolnjevale z ostalimi področji Kurikula. Z izjemno bogatimi slikanicami: S. Jeong (2011). Naše čiste telo: čiste roke in čisti zobje, I. Ben-Barak (2017). Ne liži te knjige in I. Borovac (2017) Mali bonton za velike otroke, je bila dejavnost vseskozi vpeta v področje jezika. Skozi edinstvene zgodbe in deklamacijo o umivanju rok (Traktor) sva med otroke vnesli ideje o pravilnem umivanju rok. V kopalnici smo z metodo demonstracije umivali roke po deklamaciji Traktor. Otrokom je bilo izvajanje deklamacije in vzporedno umivanje rok zelo zabavno, tekom dejavnosti so se zelo zabavali. Ves čas jim je bila na voljo pomoč in zgled odrasle osebe. Področje narave smo poleg usvajanja in urjenja v pravilnem umivanju rok nadgradili s poskusom, ki smo ga skupno poimenovali Naše čiste roke. Poskus smo prvič izvedli v frontalni obliki, nato pa je poskus izvedel vsak otrok posamezno. Pred in med poskusom sva otroke spodbujali k napovedi rezultata poskusa. Napovedi poskusa otrok sva si zapisovali na list papirja. Poskus smo nadgradili z likovnim ustvarjanjem čistih rok, kjer so otroci preko pihalne tehnike (pihanja s slamico) na obrise svojih rok risali bakterije in mikrobe.

5. JEŽEK SE GIBA
Dejavnosti so vključevale cilje iz vseh področij Kurikula. Izvajali smo dejavnosti po programu Mali sonček, ob izkustvenem učenju pa pridobivali zelo pomembne izkušnje. Z otroki smo se veliko sprehajali ob Kamniški Bistrici ter spoznavali okolico v bližini vrtca. Otroci so se postopoma navajali na hojo v koloni, na hojo v paru in na hojo brez pomoči traku za hojo. Z vsakim sprehodom so bili otroci pri hoji brez pomoči traku za hojo vse bolj spretni. Na zelo velik dosežek smo bili vsi zelo ponosni. Pri gibanju v naravi sva vpeljali elemente gozdne pedagogike. Otroci so preko aktivne participacije in izkustvenega učenja pridobivali pomembne informacije s pomočjo vseh svojih čutil. Gibanju v naravi smo namenili veliko časa. Pri gibanju na prostem nas ni oviralo vreme, saj smo dejavnosti izvajali v vsakem vremenu. Otroci so si ob deževnih sprehodih z veseljem obuli dežne škornje in dežne plašče. V naravi smo poiskali skrite kotičke in ustvarili trajnostne spomine, ki smo jih večkrat prenesli tudi v igralnico. Dejavnosti na prostem so potekale tudi v atriju in igrišču vrtca.

ENOTA KRTEK
Skupina: SONČKI
Starost: 1-3 let
Slađana Trapić, Tina Jordan

1. GIBALNE MINUTKE
V skupini sva vsakodnevno izvajali gibalne minutke. Otroci so se jih zelo dobro navadili, točno so vedeli, da je to prva stvar, ki jo izvedemo po zajtrku. Pri izvajanju gibalnih minutk sva velikokrat uporabljali različne športne rekvizite, kot so žoge, obroči, palice različnih velikosti, koše,… Posluževali sva se tudi drugih stvari iz različnega materiala (riževe vrečke, rutke, blago…). Otroci imajo riževe vrečke zelo radi, ker raziskujejo kaj je notri, želijo jih odpret, tipajo,… Radi so uporabljali športne rekvizite, ki so jih že poznali, so se pa razveselili tudi kaj novega, ko sva jim pokazali. Enkrat tedensko sva izvajali tudi v večnamenskem prostoru gibalno urico, ko sva otrokom pripravile različne športne naloge, kot so plazenje, hoja po vrvi, skakanje po trampolinu, hoja po čutni poti, skrivanje v tunel,… Ko smo bili zunaj so imeli možnost prostega gibanja, teka, lovljenja, skrivanja. V igralnici velikokrat uporabljamo klopi za hojo, stole za plazenje, mizo za labirint. Ko je zunaj postajalo topleje, sva izvedli gibanje na prostem, v atriju, travniku, dvorišču,… V naravi jih spodbujava k hoji, hodiva tudi na daljše sprehode. Zelo radi so se igrali gibalnih iger, kot so: Glasbeni obroči, Nagajive miške, Rdeče češnje rada jem., Bela bela lilija, Ringa raja…

2. SPOZNAVANJE DOJENČKOV
V skupini se je pojavilo tudi, da je kar nekaj mamic, ki so v pričakovanju dojenčka. Otroci so o tem seznanili tudi naju, v vsakodnevnih pogovorih so nama pripovedovali, da ima mami v trebuščku dojenčka, zato se nama je zdelo primerno, da poiščeva nekaj literature na temo, da potešiva otroško radovednost. Pogovarjali smo se ob dojenčkih, igračah, seznanili z različnimi knjigami v povezavi npr. Matiček dobi sestrico, Kaja in dojenček,… Igrali smo se z dojenčki, prikazali oblačenje, slačenje, jih previjali, hranjenje po steklenički, crkljanje, božanje in vožnja z vozičkom. Otroke je vse to zelo pritegnilo, povsod so želeli sodelovati, tudi kdaj, ko se nismo imeli namen igrati z dojenčki, so jih prinašali, ter posnemali najino ravnanje z njimi. V igralnici sva jim pripravili tudi kotiček z knjigami na to tematiko, po katerih so otroci kar posegali, jih prinesli, da smo si jih skupaj pogledali, se ob njih pogovarjali. Tudi naju so velikokrat vključili v igro z dojenčki, prišli mimo z vozičkom in dojenčkom, da smo šli na sprehod.

3. ZDRAVA PREHRANA
V skupini smo se čez celo leto pogovarjali o zdravi prehrani. Otrokom sva zdravo prehrano predstavljali na različne načine in sicer preko knjig, slikanic, zgibank, različnih didaktičnih iger in različnih prehranskih izdelkov. Poizkušali smo različno sadje in zelenjavo, suho sadje ter prehranske izdelke. Otrokom sva pripravljali različne sadne in zelenjavne krožnike, pri katerih so sodelovali (pri prinašanju sadja in zelenjave, pripravi prostora, umivanju,…) Seznanili sva jih tudi prehransko piramido, otroci so sodelovali pri poimenovanju raznolike hrane. Pripravljali sva jim tudi tematske krožnike, da so otroke pritegnili k poizkušanju. Opazili sva, da so otroci začeli bolj posegati po zelenjavi in prehrani, ki je prej niso želeli poskusiti, kot so suho sadje, zelenjava, oreščki,… Ko je bil čas za cvetenje bezga, smo ga šli nabrat, si naredili sok, ki so ga otroci z velikim užitkom pili. Otroke sva tudi vsakodnevno navajali na sadno malico, na začetku leta so otroci posegali bolj po jabolkih, čez čas so pa začeli jesti tudi različne sadeže. Tudi s strani staršev sva dobili pozitivne odzive glede spremembe prehranjevalnih navad otrok doma.

ENOTA KRTEK
Skupina: POLŽI
Starost otrok: 3 – 4 let
Slavica Perpar Ibrčič dipl. vzg. – svetovalec
Valentina Lukan, dipl. vzg. – mentor

1. ZDRAVA PREHRANA – ŽAJBELJ
Na naši vrtčevski gredici že vrsto let gojimo dišavnice kot so melisa, poprova meta, sivka, rožmarin in žajbelj. Poskrbeli smo tudi za čebele iz bližnjega čebelnjaka in zasadili medonosne rastline kot so ameriški slamnik, arnika, ognjič in sončnice. V jesenskem času smo se odločili, da bolj natančno spoznamo žajbelj. O žajblju smo se najprej seznanili preko knjige Zdravilne rastline na Slovenskem – Katje Galle Toplak in IKTja, kjer smo se seznanili z njegovimi zdravilnimi učinki, pripravo, sušenjem in skladiščenjem. Dejansko izkušnjo pa smo realizirali kar na naši gredici. Žajbelj smo najprej spoznavali z natančnim opazovanjem (vid), ga otipali s čutnimi receptorji na rokah, ga mečkali (tip), poslušali, kako se posamezni listi in veje odzivajo na trganje, šelestenje (sluh), ga okušali (okus) in vonjali (voh). Z njim smo si poskušali tudi podrgniti dlesni in zobe, saj deluje protivnetno in ga uporabljajo tudi za čiščenje zob in izdelavo zobnih past. Spoznali smo, da zelo omamno diši, okus pa je zelo grenak in nič kaj prijeten. Kako pa to vemo? Vsak otrok si je odtrgal list žajblja iz rastočega grma in si z njim podrgnil zobe in dlesni. Nekateri so bili tudi tako pogumni, da so ga celo prežvečili. Vzporedno z žvečenjem so nastajale številne grimase in smehu se kar nismo mogli upreti. Tako smo žajbelj preko naših čutil zelo dobro spoznali, vse od korenin, stebla in listov. Grm žajblja smo osmukali tako da smo liste natrgali v veliko posodo. Natrgani listi na kupu so še bolj razširili svoj vonj. Otroci so vseskozi pripominjali, kako zelo diši. Nabran žajbelj smo še enkrat razprostrli in pregledali na mizi atrija, na katero smo še prej položili peki papir. Izločili smo rjave liste in olesenele dele rastline, ki so se prikradli v posodo. Večji del smo ga pripravili za sušenje in smo ga tekom leta uporabili za polnjenje darilnih vrečk, saj blagodejno vpliva tudi na dihala. S posušenimi listi žajblja smo si večkrat skuhali tudi blagi čaj. Pri dejavnosti so bili zelo motivirani in sodelovalno razpoloženi, zato smo se odločili, da si bomo skuhali čaj še iz sveže nabranih listov. Pozorno so spremljali in sodelovali v celotni pripravi. Najprej so opazovali vrenja vode na indukcijski plošči, kasneje pa so dodajali liste, precejali in dodajali sladilo v obliki medu. Pridno so polizali tudi ostanke medu, ki je ostal na lesenih žlicah. Vsak otrok je popil svojo skodelico čaja, kljub temu, da je bil res grenak. Očitno jim je bila dejavnost tako zanimiva, da so bili pripravljeni pozabiti tudi na to dejstvo. Nekateri so se tolažili tudi s tem, da smo si vsi skupaj vseskozi zatrjevali, da žajbelj je pa res zdravilen. Za konec smo spoznali in okušali še žajbljove bonbone, ki pa so nam šli veliko bolje v slast. Eden izmed dečkov je ugotovil, da ima mrzla usta, iz katerih pa zelo diši.

2. ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA: GIBALNE MINUTE IN UMIRNJANJE V NARAVI
Tudi v tem letu, smo velik poudarek namenili gibanju. Poleg vsakodnevnih gibalnih minut v igralnici, atriju in na igrišču, smo se udeležili tudi Zoom srečanj – Povezani na daljavo, kjer smo se pridružili telovadbi pod vodstvom Katje Frol Štefan. Predvsem pa smo se veliko gibali v naravi. Neprecenljiva prednost naše enote je, da stoji namreč
v bližini travnikov, gozda, potokov, reke in okoliških hribov in tako ponuja nešteto možnosti tako za raziskovanje, opazovanje in seveda za preizkušanje in utrjevanjem vseh gibalnih dejavnosti. Z gibanjem na prostem smo tako utrjevali svojo odpornost pa tudi vzdržljivost, saj nas tudi mraz, veter, dež ali sonce ni odvrnil od pobega v naravo. Svoje sprehode smo večkrat popestrili s točkami dodatnega razgibavanja Zabavno računanje – Štetje do 10. Tako smo vzporedno z gibanjem spoznavali še matematiko na zabaven in prijeten način, saj smo na posameznih točkah spremljali slikopis s prikazom naloge, zraven pa je bil še natiskan račun odštevanja ali seštevanja. Všeč so jim bile naloge tipa Naredi toliko počepov, poskokov kot je rezultat izračuna. Nadvse smešen jim je bila naloga Pleši floss toliko sekund kot je rezultat. Kar nekaj otrok je imelo težave pri nalogi Stoj na eni nogi toliko sekund kot je rezultat računa. Velike težave so imeli tudi s pravilnim predklonom, saj noge nikakor niso hotele ostati zravnane in so jih v kolenih pokrčili. Zanimiva jim je bila tudi naloga Naštej toliko prijateljev kot je rezultat, saj je bila drugačna in so morali dodatno razgibati tudi svoje možgane. Z velikim veseljem so se pridružili tudi meditaciji v sedečem položaju in z zaprtimi očmi. S skupnim reševanjem in računanjem, smo zlahka opravili vse naloge, ki jih je bilo več kot 10. Še posebej so nam bile všeč točke umirjanja, kjer smo se prepustili sprostitvenim tehnikam, masažam, soncu, žgečkljivemu travniku in žvrgolenju ptic. Starši so mi kasneje zaupali, da so jim otroci vaje umirjanja predstavili tudi doma in jih večkrat s pridom uporabijo.

3.DUŠEVNO ZDRAVJE – POZITIVNE AFIRMACIJE (SPODBUDE)
V obdobju, ko so nas obkrožale številne prepovedi in ukrepi, sem se odločila, da bomo v skupini spoznavali in se pogovarjali predvsem o pozitivnih afirmacijah oziroma spodbudah. Določene spodbude kot so: Radi se imamo, Smo pogumni, Znamo nasmejati druge, so otroci poznali in jih znali tudi razložiti. Tudi Znamo pomagati, Smo prijazni, Smo dobri prijatelji in Zmoremo opraviti težje naloge, so znali z dogodkom iz svojih življenj obrazložiti. Več težav smo imeli z afirmacijo Naša čustva so pomembna, saj jih je bilo treba najprej obnoviti in se pogovoriti o vseh čustvih. Največ težav so imeli z razumevanjem Smo hvaležni in Verjamemo vase. Zanimivi so bili odgovori otrok na Smo pametni in Če se znajdemo pred oviro, ne odnehamo. Eden izmed dečkov je razložil, da je on tako pameten, da mora učiti tudi svojega očka in mamico, ker nič ne vesta. Spomnili so se tudi dogodka na sprehodu, kako smo imeli možnost, da se na sprehodu obrnemo ali pa preplezamo drevo, ki je padlo čez cesto. Odločili smo se, da se nadaljnjemu sprehodu ne bomo odpovedali in smo pristopili k problemskemu reševanju tako, da smo drevo bodisi preplezali ali se splazili pod njim. Ob vračanju pa se nam je zdelo samoumevno, da to oviro premagamo. Zelo dobro so se vključili tudi v socialno igro Izberi svojega prijatelja, povej mu kaj lepega. Z izbiro prijateljice ali prijatelja niso imeli težav. Več težav pa se je pojavilo, ko so mu morali povedati kaj lepega. V začetku so bili izrečene besede otrok izredno domiselne in spontane, kasneje pa so se začele ponavljati. Poznavanje in usvajanje pozitivnih spodbud je na našo skupino zelo dobro vplivalo, saj smo postali pozitivnejše naravnani. Opazila sem tudi manj konfliktnih situacij in tožarjenja. Pozitivne spodbude krasijo naša vrata v igralnico, da nas opominjajo, da lahko veliko več dosežeš s prijazno besedo, lepo mislijo in toplim objemom.

ENOTA OSTRŽEK
Skupina: PIKAPOLONICE
Vzgojiteljica: Tadeja Lavtižar
Pomočnica vzgojiteljice: Nevenka Orehov

1. RAZVIJANJE ŠTEVILSKE PREDSTAVLJIVOSTI PRI JUTRANJI RUTINI
(določanje dežurstva, označevanje prisotnosti/odsotnosti otrok, dnevi v tednu, mesec, letni čas)
V vrtcu je zelo pomembna uporaba različnih simbolov in grafičnih prikazov, saj lahko rečem, da so se otroci ob njih veliko naučili, izdelava simbolov in grafičnih prikazov pa je bila tudi zelo zabavna matematična dejavnost. Vsi grafični prikazi in tabele so vedno nastajale pred otroki, tako so imeli možnost videti celoten proces nastanka le-teh. Otroci so odčitavali podatke ob prikazih, ki so bili pritrjeni na omare v višini otrokovih oči. Otroci so čez naš dopoldan v vrtcu pogosto pristopali k prikazom in jih z vrstniki komentirali. Zelo radi so jih pokazali tudi staršem. Strokovni delavki sva upoštevali aktivno sodelovanje otrok, saj izkustveno učenje daje trajnejše učinke, otroci pa prek lastne dejavnosti gradijo svoje konceptualno in proceduralno znanje; pri opisani dejavnosti gre za konstruiranje znanja s področja številske predstavljivosti. Midve s sodelavko sva imeli vlogo moderatorja in motivatorja otrok. Ker so otroci vsakodnevno ponavljali opisano dejavnost, so postajali pri tem vedno samostojnejši, kar je pozitivno vplivalo na njihovo samozavest in občutek kompetentnosti.
Opisano dejavnost smo v naši skupini izvajali vsakodnevno pri jutranji rutini. Pri njej so sodelovali vsi otroci, tudi mlajši, saj je bila skupina heterogena. Ob pripravi na jutranji zajtrk so otroci vsakodnevno na tabeli za dežurstvo označevali dežurnega prijatelja. To so ponazarjali na grafični tabeli s simboli otrok. Ščipalko v obliki pikapolonice so pomikali po vrsti navzdol in se ob koncu tabele zopet vračali na začetek. V primeru, ko otroka ni bilo v vrtcu so simbol preskočili, včasih tudi več simbolov.
V jutranjem krogu sta dežurna otroka vzela na omarici izbrane duplo kocke. Ob začetku leta smo preštevali koliko je v skupini dečkov in deklic. Na podlagi števila smo poiskali v zaboju z duplo kockami kvadratne kocke v dveh barvah. Za dečke smo določili modro, za deklice pa rdečo barvo. Ob tem smo pripravili predalček s številkami do enaindvajset. Kocke sta dežurna otroka prinesla v jutranji krog in se dogovorila kdo bo razdeljeval kocke deklicam in kdo dečkom. Razdelila sta jih otrokom, skupaj pa so sestavili dva stolpiča. Preštevali so koliko je prisotnih dečko in koliko deklic. Barvna stolpiča so sestavili skupaj in preštevali skupno število prisotnih otrok. V zabojček sta dežurna položila kocke otrok, ki so ostali doma. Ob tem so naštevali tudi njihova imena. S tem so otroci matematično vsebino izvajali na konkretni ravni, saj dežurni otrok in preostali otroci izvajajo primerjavo ena na ena: ena kocka-en otrok oz. prirejanje. Razporejali so števila na tla in iskali pravo številko glede na prisotno število otrok, ter pritrdili število na omaro. Otroci na našem koledarju opazujejo tudi dneve v tednu, ki so jih grafično samostojno pripravili. Narisali so pikapolonice in jim ob moji spodbudi narisali pike, glede na zaporedne dneve v tednu. S kljukico so označevali dan, preštevali pike na pikapolonici in odčitavali, ter spoznavali števila. Medsebojno so se poslušali, upoštevali, popravljali, sodelovali in se ob tem zabavali. Midve s sodelavko sva jih spodbujali k aktivnemu učenju in namenoma uporabljali takšne pristope pri pridobivanju novih izkušenj, kjer so lahko sami preizkusili stvari, jih ovrednotili in našli odgovore na svoja vprašanja. Na slikah, ki smo jih imeli razobešene na panoju so otroci ob najini spodbudi iskali primeren mesec. Opisovali sva značilnosti za posamezni mesec. Otroci so imeli možnost opazovanja in ugibanja, v katerem mesecu smo sedaj. Ob vsakem letnem času smo se tudi pogovarjali in veliko likovno ustvarjali. Pogosto smo letni čas tudi poimenovali v jutranji rutini.

2. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE-ORIENTACIJSKI POHOD MED DREVESI
S starimi starši smo se dogovorili, da bomo odšli skupaj v naš bližnji drevored in se s pomočjo simbolov orientirali na naši poti. Zbrali smo se pred vrtcem in se podali na Mengeško polje. Vsak od starih staršev je prijel svojega vnuka in se postavil v nastajajočo kolono. Prečkali smo glavno cesto in kmalu prispeli v naravo. Otroci so že od daleč opazili simbolne slike, pod katerimi je bilo tudi kaj pisalo. Skupaj smo prebirali kaj piše in si zamišljali, kako bomo nalogo izvedli. Med simboli so bile tudi puščice, ki so otrokom skupaj s starimi starši kazale pravo smer med drevesi. Otroci so v dejavnosti aktivno vključevali stare starše, se z njimi dogovarjali, spoznavali nove stvari in izvedbo skupaj načrtovali. Vzpostavljali smo skupni krog, se opazovali in peli ljudske pesmi. Otroci so igrali gibalno/rajalno igrico: KAKO SE OGLAŠA KUKAVICA in tako predstavili koliko se glasovno med seboj poznajo. Stari starši so spletli pajkovo mrežo iz elastike. V klopčiču sem jo nosila od enega do drugega starša in vzpostavljala medsebojno vez. Otroci pa so njim pokazali kako so gibalno spretni in iznajdljivi. Pod enim od dreves smo našli različen naravni material, ki nam je služil za izdelavo simbolne slike-mandale. Otroci so stare starše spodbujali pri iskanju različnega materiala. Našli so različne materiale in jih spontano zlagali v različne smeri, ter poljubna vzorčna zaporedja. V medsebojnem sodelovanju so iz odpadlih drevesnih vejic sestavljali črke in njihova imena. Otroci so s ponosom in veseljem pokazali kaj jim je uspelo sestaviti. Ker nas je ptičje petje ves čas spremljalo in naznanjalo pomlad, smo starim staršem zapeli pesmico: Na polju rožice cveto. Drevesa med katerimi smo hodili so se nam vsaka na svoj način ponujala in nas vabila k sebi. Ena od nalog je bila tudi objemanje drevesa. Otroci so vsak na svoj način pristopali k drevesu ga objemali z rokami, nastavljali uho na deblo in se skrivali v razpoki debla. Starši so jih opazovali ,spodbujali, se veselili in tudi kaj komentirali.
Ob koncu našega druženja smo se skupaj poigrali v naravi, se pogovarjali, raziskovali z lupami, odkrivali nove živali in vsi skupaj doživljali ugodje ob medsebojnem druženju.

3. NARAVNI POLIGON V SODELOVANJU S STARŠI
Naš naravni poligon se je pričel na naši zbirni točki ob gozdu. Vsaka družina je dobila svojo nalogo, ki je bila oštevilčena. Družine so si morale medsebojno slediti, se opazovati in poslušati. Ob hoji po gozdu so izbirali primerno mesto, glede na izvedbo njihove naloge. Iskali smo manjše palice in z njimi izvajali počepe. Starši so se potrudili in otroke motivirali na igriv in humoren način. Veliko je bilo smeha in zabave. Pot nas je vodila skozi gozd, kjer smo iskali kamne, da bi lahko hodili po njih. Otroci so delali dolge in kratke korake, ter poskakovali med kamenji. Bili so vztrajni in se potrudili, da nebi nobenega izpustili. Starši so jih ob tem spodbujali in z njimi sodelovali. Igrali smo se gibalno/rajalno igrico, kjer smo se medsebojno veliko smejali, se spodbujali, navijali in otroke nagrajevali s pohvalo. Gradili smo indijanski šotor iz večjih odpadnih vej, ki so ležale na gozdnih tleh. Vsak si je našel svojo pot po gozdu. Skupaj smo poiskali drevo, kjer smo se namenili izdelati šotor. Veje smo nalagali poševno na drevo, ena na drugo in eno zraven druge. Nastal je pravi indijanski šotor, kamor so se otroci tudi skrili. Ob njem so samoiniciativno iz vej pripravili piramido za ogenj. Med rokami so svaljkali vejo in pihali v njo. Skupaj s starši smo jih opazovali, se čudili nad njihovimi idejami in znanjem. Med bližnjimi drevesi smo razvijali vrv in pletli pajkovo mrežo v različnih nivojih. Otroci so jo prestopali, plezali pod njo, preskakovali, se spotikali in zabavali. K sodelovanju so povabili tudi starše, ki so jim pomagali pri iskanju poti, ter jih spodbujali pri njihovi vztrajnosti. Na poti po gozdnem poligonu smo našli tudi korenine, ki so bile pravi izziv za motivacijo in hojo do cilja. Hitro so prehodili zadnji kos poti in se veselili počitka ob slastnem sendviču, ter toplem čaju. Čas smo namenili tudi kramljanju o vrtčevskih vragolijah in si naredili tudi skupno fotografijo. Otroci so staršem na spontan način pokazali kaj vse zmorejo, kako se na igriv način lahko igrajo v naravi in kakšne naravne materiale lahko mimogrede uporabijo. Obenem pa smo z našim druženjem veliko naredili eden za drugega, na kar smo v času koronavirusa, že skoraj pozabili.

ENOTA GAJ
Skupina: PTIČKI
Starost: 5-6 let
Vzgojiteljica: Tinkara Avsec
Pomočnica vzgojiteljice: Lili Panič

1. POKAŽI, KAJ ZNAŠ
Naši skupini se je pred dvema letoma pridružilo pet novih, mlajših otrok. Prišli so v skupino, kjer so bila že oblikovana prijateljstva in zato je bila zanje vključitev v skupino težja. Želela sem, da se hitreje in lažje vključijo v obstoječo skupino. To smo storili tudi tako, da smo imeli vsak teden dejavnost, ki smo jo poimenovali Pokaži, kaj znaš. Večinoma je potekala v večnamenskem prostoru, včasih pa tudi v telovadnici in na igrišču. Najprej so prišli na vrsto otroci, ki radi nastopajo in se brez težav izpostavijo. Ko so ostali videli dober in pozitiven odziv prijateljev, so se tudi oni začeli odločati za nastopanje. Tako smo imeli priložnost spoznavati, kaj vse znajo in zmorejo naši prijatelji. Največkrat so učili svoje prijatelje ali pa jim demonstrirali in prikazovali svoje veščine. Tako smo redno telovadili z eno deklico, ki je obiskovala atletsko šolo, trenirali nogomet in košarko z dvema dečkoma, se učilo hip hop plesnih korakov s tremi deklicami, usvajali osnove borilnih veščin, plesali balet, se igrali gasilce, izdelovali igrače iz odpadnega materiala in še in še. Dejavnost je rasla iz tedna v teden in sčasoma so prav vsi otroci želeli nekaj pokazati ali nas kaj naučiti. Večina otrok je tekom leta sodelovala večkrat. Med potekom dejavnosti so se otroci povezali med seboj in postali še boljši prijatelji. Nekateri otroci so postali opaženi in bolj priljubljeni. Med seboj so sodelovali, ter pridobivali na samozavesti in pozitivni samopodobi. To pa so tudi lastnosti, ki odražajo rdečo nit letošnjega projekta, in to je Počutim se dobro.

2. GOZD JE IGRALNICA
V naši neposredni bližini ni gozda, zato smo se morali zanj malce potruditi in prehoditi nekaj poti. Naš rek je bil, da je gozd naša igralnica. Predmeti v gozdu pa naše igrače. Svojih vanj nismo prinašali. V vsakem letnem času so se nam ponujale različne “igrače”. Jeseni smo imeli storže različnih oblik in velikosti, kupe jesenskega listja in cele zaplate posušenega zlatorjavega praprota. Ta nam je bil najljubši. Zima nam je ponudila belo podobo gozda. Ivje, sneg in led so nam ponujali nove priložnosti za igro. Pomlad je gozd obarvala zeleno in spet se je pojavil nam ljubi praprot. Tokrat smo se ga raje izogibali, saj so na njem rade najbolj nevarne živali in to so klopi. Sicer pa nam v gozdu nikoli ni zmanjkalo vej in vejic, hlodov, žaganja,, lubja in drevesnih korenin. Vse to smo izkoristili za premagovanje gozdnih poligonov, za raziskovanje, opazovanje in igro. Otroci so se v gozdu zelo dobro počutili. To je bil prostor brez prometa, asfalta in hrupa. Tega smo imeli v okolici vrtca zaradi gradnje cest in blokov zelo veliko. Zato nam je pobeg v gozd zelo veliko pomenil. Otroci so dejali, da v njem zelo uživajo. Včasih smo tam praznovali rojstni dan, brali pravljice, peli pesmi, ustvarjali in počivali. Na naše veliko veselje so v “našem” gozdu postavili tri velike lesene klopi – ležalnike. Z našim bivanjem v gozdu smo vsekakor poskrbeli za rdečo nit projekta – Počutim se dobro.

3. VARNO V PROMETU
V sklopu rdeče niti Počutim se dobro, smo se dotaknili tudi varnosti v okolici našega vrtca. Ta se je v zadnjem letu močno spremenila z gradnjo novih cest, pločnikov, prehodov za pešce in tudi s povečanim prometom. Zato se nam je zdelo pomembno, da se naučimo ravnati in obnašati varno v prometu. Veliko smo se sprehajali po okolici vrtca in spoznavali prometne znake, opazovali prometne situacije, ter se učili varnega in pravilnega prečkanja ceste. To smo počeli pri prehodih brez in z semaforjem. Utrjevali smo tudi hojo po pločniku ob glavni cesti, ki je bil precej drugačna od sproščene hoje po gozdu. Tu so bila pravila jasna in odgovornost otrok večja. V igralnici smo z vozili igračami in lesenimi prometnimi znaki uprizarjali prometne situacije, se igrali voznike in policiste. Pripravili smo prometni poligon za kolesarje. Pri tem nas je spremljala in nam pomagala tudi policistka. Čeprav nam je sprva prometna okolica vrtca povzročala malce negotovosti, smo z učenjem in utrjevanjem usvojili znanje in veščine za varno in prijetno bivanje v prometu kot udeleženci pešci.

ENOTA RACMAN
Skupina: ŽELVICE
Urška Baloh in Jana Kotnik

1. USTVARJANJE Z TRAVNIŠKIMI CVETLICAMI
V jutranjem krogu smo ob fotografijah spoznavali travniške cvetlice. Poimenovali smo jih, se pogovarjali kje rastejo, ali so zdravilne, za kaj jih lahko uporabljamo,…Nato smo se dogovorili, da odidemo na travnik, kjer jih bomo nabirali in kasneje z njimi ustvarjali. Otroci so na travniku iskali cvetlice, spoznavali njihovo barvo, obliko in vonj. Poleg cvetlic pa smo nabrali tudi različne vrste trav. Ko so bile nape roke polne rastlin, smo se odpravili k bližnjemu kozolcu, kjer smo odložili rastline, se usedli na leseno klop. S pomočnico sva jim razložili, kaj bomo z rastlinami ustvarjali. Ker so se bližali velikonočni prazniki, sva iz kartona izrezali velike ovalne kroge v obliki jajca. S seboj sva prinesli lepilo in čopiče, otroci pa so iz trav in travničkih rastlin okrasili svoje jajce. Vse rastline in trave, ki smo jih nabrali smo odložili na en kupček, tako, da so imeli otroci na izbiro s katerimi rastlinami bodo okrasili jajce. Otroci so bili zelo ustvarjalni in inovativni. Ker vsi otroci niso ustvarjali naenkrat so imeli prosto igro okrog kozolca, kjer so se vzpenjali po hribu, se lovili, iskali živali, se igrali z vejami,…Pri ustvarjanju s travniškimi cvetlicami so bile bolj inovativne deklice. It regratovih cvetov so naredile sonce, različne mandale, vsi pa so se zelo potrudili, da so nastali različni vzorci. Ko smo se vračali nazaj v vrtec, je vsak otrok svoj izdelek iz travničkih cvetlic odnesel domov. Ko smo jin shranili v garderobi v predalčke so otroci rekli, da v naši garderobi diši po pomladi.

2. OBISK GRINIJA – SPOZNAVANJE IN PRAVILNO LOČEVANJE ODPADKOV
S pomočnico sva izbrali temo ločevanje in predelava odpadkov. Otrokom sva s pomočjo pravljic, poučnih knjig, video vsebin ,..poskušali otrokom čim bolj približati odpadke in njihovo predelavo. Naredili smo veliko likovnih dejavnosti, pri katerih smo ustvarjali iz odpadkov, matematičnih dejavnosti, kjer smo odpadke razvrščali, ogledali smo si ekološke odpadke v bližnji okolici, z odpadki smo se razgibavali, se igrali, naredili smo družabno igro iz odpadnih zamaškov,…Ob koncu pa je otrokom z svojim obiskom presenetil Grini, Grini je maskota, ki otroke na zabaven, vendar poučen način seznanja z odpadki, pravilnim ločevanje odpadkov, na koncu pa jih še preseneti. Najprej smo si pred vrtcem, kjer imamo zabojnike za smeti ogledali, kdo in kako izpraznijo in odvažajo polne zabojnike. Med ogledom nam je Grini na zabaven način pripovedoval in razlagal potek dela. Nato smo odšli na igrišče, kjer nas je Grini seznanjal z odpadki in pravilnim ločevanjem. Za konec pa je otroke povabil h kvizu in jih na koncu nagradil z vrečkami iz odpadnega materiala. Dejavnost je bila otrokom zelo zanimiva in predstavljena na otrokom prijazen in razumljiv način. Skozi tedne smo se preko igre veliko novega in pomembnega naučili o odpadkih in kako varujemo naše okolje.

3. DRUŽABNA IGRA V GOZDU Z NARAVNIMI MATERIALI
S pomočnico se trudiva, da naša skupina čim več časa preživi zunaj na igrišču ali pa se odpravimo v gozd, kjer vedno pripraviva zanimive dejavnosti za otroke. Seveda pa jim pustiva veliko prostega časa, da sami raziskujejo in uporabljajo domišljijo za nove igre na prostem. Ker po kosilu ne hodimo počivat, se zelo veliko igramo družabne igre. Otroke sva najprej spodbudili k razmišljanju katere družabne igre bi se lahko igrali v gozdu, še prej pa bi poiskali rekvizite za igro. Predlagali so kar nekaj iger, vendar smo vedno prišli do zaključka, da se predlagane igre ne moremo igrati v gozdu. Odšli smo v bližnji gozd, kjer sva upali, da jim bo mogoče lažje razmišljati v gozdu. In res deklica je predlagala igro: Tri v vrsto. Otrokom sva porazdelili delo. Nekaj otrok je nabiralo veje za izdelavo mreže za igranje. Nekaj otrok je poiskalo kamenje in cvetlice. Nekaj otrok je izdelovalo mrežo, nekateri pa so si med iskanjem pripomočkov, že zamotili pri drevesih, kjer so ugotavljali katera žival je pustila odtise, oziroma katera žival kje domuje. Ko so bile mreže za igro narejene, sva otroke razdelili v pare. Vsak otrok si je izbral za igro kamenje ali cvetlice, s katerimi so igrali igro. Interes za igro je bil zelo velik in temu je bila primerna tudi koncentracija. Ko smo se morali vrniti nazaj v vrtec, so otroci prosili, če lahko pospravimo pripomočke za igro, da bodo popoldan peljali v gozd svoje starše in jim pokazali kako se lahko brez igrač igramo v gozdu družabne igre.

4. IGRA IN OPAZOVANJE NARAVE Z OGLEDALI
Bližali so se bolj topli dnevi, zato smo s skupino veliko časa preživeli v gozdu. Otroci najbolj uživajo, če se lahko prosto igrajo in raziskujejo v naravnem okolju. Vendar pa s pomočnico vedno poskrbiva tudi za vodeno dejavnost. Tokrat sva otrokom naročili, da prinesejo s seboj manjša ogledala. Z ogledali smo se odpravili v gozd, kjer smo na začetku opazovali krošnje dreves. Opazili smo, da so nekatere bolj košate, različnih barv, nekatera drevesa imajo daljše veje, polomljene veje,…Z ogledali smo opazovali tudi debla dreves, listje, tla v gozdu, manjše živali, ki živijo v gozdu,…Najbolj pa so se razveselili igre pri kateri so s pomočjo ogledal našli svetlobne zajčke in jih poskušali ujeti. Deklice so bile zelo zanimive in iznajdljive, saj so si naredili lepotilni salon. Uporabile so dva štora. Na enega so odložile različno dolge palice, listje in cvetlice, na drugi štor pa so se usedle in se lepotičile. Veje in ogledala so uporabile da so si namazale ustnice, listje so uporabljale za vate s katerimi so nanašale kreme, iz vej so si naredile različne glavnike za lase, cvetlice so uporabile za dodatke v laseh,… Dejavnost jim je bila zelo zanimiva, naju s pomočnico pa so najbolj presenetili z iznajdljivostjo naravnem okolju.

5. POLETNA OBLAČILA IZ NARAVNIH MATERIALOV
V skupini smo se pogovarjali o varnem in zdravem preživljanju časa v poletnih dneh. Pogledali smo si kratek film, pogovarjali smo se ob fotografijah iz knjig in priročnikov,… Spoznavali smo vse ukrepe za katere moramo poskrbeti, da bomo varni pred soncem in vročino. Spoznavali smo poletna oblačila, jih razvrščali po obliki, velikosti, barvi, po letnih časih,… Otrokom sva pripravile različne dejavnosti na izbrano temo. Najprej smo iz blaga poskusili šivati oblačilo, izdelovali smo klobuke, risali, ustvarjali z modelirno maso in plastelinom,… Na to pa sva se s pomočnico dogovorili, da odidemo v gozd, naberemo samo veje in palice od dreves in iz njih poskusimo narediti oblačila. Na začetku se je otrokom najina zamisel zdela neizvedljiva, vendar sva jih spodbujali in jih malo usmerili. Najprej smo iz palic sestavili določeno oblačilo in ga položili na gozdna tla. S seboj sva vzeli le vrv, s katero smo oblačila poskusili zvezati skupaj. Pri tej dejavnosti so bili dečki bolj spretni in iznajdljivi od deklic. Pri dejavnosti je bilo potrebno imeti veliko potrpežljivosti in motivacije, vendar nam je s skupnimi močmi in dobro voljo uspelo. Ko smo oblačila “sešili” z vrvjo smo jih odnesli v vrtec, kjer sva s pomočnico napeljali vrv od drevesa do drevesa, nato pa smo oblačila privezali na vrv, da so si naše izdelke lahko ogledali tudi ostali otroci iz vrtca. Tako otroci, kot midve s pomočnico sva bili ponosni na otroke, ki so izdelali poletna oblačila iz naravnega materiala.

ENOTA KRTEK
Skupina: GOSENICE
Starost: 2-3 leta
Valentina Lukan, dipl. vzg.
Barbara Gorič, vzg.

1.IGRE NA SNEGU
Cilj: Spoznavanje zimskih dejavnosti.
V jutranjem krogu, smo zapeli naši žabici Kvaki pesmice, ki jih poznamo. Pripravili smo se za igro na snegu, saj nas je to jutro razveselil sneg, ki je pobelil pokrajino. Z otroki smo se odpravili v garderobo, kjer so se pripravili in oblekli v kombinezone. Seveda so potrebovali še najino pomoč pri oblačenju. Nismo pozabili na kape, šale in rokavice, saj se je potrebno temeljito pripraviti za vragolije na snegu. Otroci so že komaj čakali. Odpravili smo se ven. Najprej so se otroci prosto igrali in spoznavali sneg. Pokazala sem jim kako se izdelujejo kepe. Nadaljevali smo z igro kepanja. Nekateri so bili presenečeni nad igro in so potrebovali nekaj časa, da so ugotovili pomen igre. Spet drugi so takoj začeli z igro. Nadaljevali smo z postavljanjem našega snežaka. Otroci so z veseljem pomagali. Tako smo z skupnimi močmi postavili snežaka. Na koncu smo ga okrasili. Otroci so poiskali različne stvari za gumbe, nos, usta,… Prinašali so vejice, kamne…, vse kar so uspeli najti pod snegom, oziroma v
bližini. Bila je zelo zanimiva igra in na žalost je tudi čas zelo hitro minil. Tako smo odšli v garderobo, kjer so se otroci uredili in pripravili na kosilo.

2.OBLIKOVANJE TESTA
Cilj: Otrok odkriva in spoznava, kako se snovi mešajo in kako se pri tem spreminjajo lastnosti.
V okviru tematskega sklopa sva pripravile, da so se otroci soočili z pripravo testa. Tako so najprej spoznali katere surovine potrebujemo. Ugotovili smo kaj nastane, ko vse surovine med seboj zmešamo. Tako je nastalo testo, ki so ga otroci v rokah tipali, čutili in oblikovali. Z njim so se igrali, ga gnetli in čutili gladkost testa. Nadaljevali smo z valjanjem, kjer se je vsak od otrok preizkusil v tehniki valjanja. Ugotovili so, da ni tako enostavno, ter da je potrebna moč za valjanje testa. Nato pa smo nadaljevali z odtiskovanjem testa z modelčki. Bilo je na voljo več različnih modelčkov, ki so si jih otroci poljubno izbirali. Vse to smo postavili na pripravljene pladnje. V kuhinji smo prosili, da nam spečejo, ter bili zelo radovedni kaj bo nastalo. Naslednji dan smo priredili pravo čajanko, ter se pogostili z našimi piškoti. Bili so zelo okusni. Ugotovili smo, da je potrebna skupna moč in volja, da nastane nekaj dobrega.

3. LUTKOVNA PREDSTAVA-ROKAVIČKA
Cilj: Doživljanje in spoznavanje umetniških del.
Za otroke sem pripravila lutkovno predstavo- “Rokavička”. To je Ukrajinska ljudska pravljica, ki pripoveduje o tem kako šibkejši pomagajo močnejšim. Zgodba pripoveduje o dedku, ki se je s svojim psičkom sprehajal po gozdu in izgubil rokavičko. Rokavičko je našla miška, ki si jo je izbrala za topel domek. V rokavičko pa so se ji pridružile še ostale živali, ki so iskale zavetje pred mrazom. žabica Skokica, zajček Dolgouhec, lisica Zvitorepka, volk Požeruh, merjasec Dolgorilec in medved Kosmatinec. Kar sedem živali se je natlačilo v rokavičko. Živali so se v rokavički prijetno počutile, dokler se ni dedek, ki je doma ugotovil, da je izgubil rokavičko, vrnil. Psičku je naročil, da jo poišče in odpravila sta se v gozd. Živali so se ustrašile laježa, ki so ga slišale in se porazgubile. Dedek je bil srečen, ko je našel svojo rokavico, a nikoli ni izvedel, kaj se je z njo zares zgodilo. Otroci so z zanimanjem sledili dogajanju lutkovne predstave. Tako so spoznali, da so si živali med seboj pomagale, ne glede na vrsto in velikost. Ter se med seboj prav prijetno počutile. Po končani igrani predstavi so si otroci izbrali lutko in se še sami preizkusili v vlogi igralca. Otroci so se hitro vživeli v igralca, ter nekateri ponavljali igrane odlomke pravljice, nekateri pa so dali domišljiji prosto pot.