Tako kot vsako leto, smo tudi letos vzgojiteljice in vzgojitelji Vrtca Domžale otroke odpeljali na jesenovanje na kmetiji. Naše bivanje na kmetiji je potekalo v petih terminih, saj se ga je udeležilo kar 156 predšolskih otrok.
Prvi dan smo se z avtobusom odpeljali v vas Četena Ravan, ki leži v neokrnjeni naravi nad Poljansko dolino. Na kmetijah Davčen in Ožbet so nas že čakali prijazni lastniki. Z gospodarjem smo si ogledali domače živali. Božali smo zajčke, jahali konja, hranili prašiče in kokoši. Spoznali smo tudi čisto prave krave. Nekateri otroci so se jih sprva kar malo ustrašili, zvečer pa smo skoraj vsi zbrali pogum in pomagali kmetu pri molži. Najbolj so se nam prikupili razigrani kozlički, ki so se pasli kar zunaj in smo se vsak dan lahko igrali z njimi ter jih božali. Spoznavali smo različna kmečka opravila. Nekateri smo se preizkusili v košnji trave z ročno koso, drugi smo pokošeno travo pridno pograbili. Travo smo naložili na kmečki voz, ki je bil priključen na traktor in se z njim odpeljali do hleva. S pokošeno travo smo nakrmili krave. Zvečer smo skupaj zakurili taborni ogenj in ob njem zapeli nekaj ljudskih pesmi. Prijetno utrujeni smo legli v postelje in hitro zaspali.
Naslednji dan smo skupaj z gospodinjo zamesili testo za kruh in oblikovali vsak svoj hlebček. Z gospodarjem smo se podali na pohod proti smučišču Stari vrh, gospodinja pa je med tem spekla naše hlebčke v krušni peči. Po poti smo občudovali velika drevesa in spoznavali njihove plodove. Ob poti so nas razveselili leseni kipi gozdnih živali. Svoje spretnosti smo preizkusili v družinskem doživljajskem parku Stari vrh. Po kosilu smo se lotili pobiranja jabolk in nato spoznali kako s pomočjo stiskalnice nastane jabolčni sok. Z veseljem smo se posladkali z njim. Sedaj pa so otroci že komaj čakali, da se znoči. Vedeli so namreč, da nas čaka še večerni sprehod z lučkami. Prav kmalu, po dobri večerji, se je res znočilo. Otroci so se nočnega sprehoda zelo razveselili. Tudi drugi večer smo prijetno utrujeni zaspali. Malo so že pogrešali mamice in očke, vendar so prav vsi pogumno zdržali do konca brez solzic.
Pred nami je bil še zadnji dan. Obiskali so nas lovci in nam pokazali veliko nagačenih divjih živali. Poučili so nas o tem kako se moramo vesti, kadar srečamo kakšno gozdno žival. Izvedeli smo tudi, kako lovci skrbijo za gozdne živali. Ob koncu našega srečanja smo lahko zatrobili na pravi lovski rog. Čakal nas je še ogled čebel. Videli smo jih lahko čisto od blizu, saj je bila stranica panja iz stekla. Spoznali smo, kako sta povezana človek in čebela. Pred odhodom domov smo si privoščili še zadnje kmečko kosilo. Gospodinja je ves čas skrbela za naše lačne želodčke. Na jedilniku niso manjkali domači žganci z obaro, domača marmelada, golaž… Vsak dan smo dobili sveže pečen kruh. Najbolj pa smo se razveselili, ko smo svoje hlebčke kruha lahko odnesli s seboj domov. Kar malo žalostni, da je našega druženja že konec, a hkrati veseli, da spet objamemo svoje domače, smo se vrnili domov.