Vaje za razvijanje opismenjevanja in pripovedovanja
Za otrokov govorno jezikovni razvoj je zelo pomembno, da ga spodbujamo pri opisovanju in pripovedovanju. Pri mlajših otrocih je dovolj, da že na slikah v knjigah prepoznavajo različne predmete, živali, hrano ali da se glasovno odzivajo na slike in besede, ki jih vidijo in slišijo, ko vas poslušajo.
Starejši otroci pa lahko ob poslušanju različnih pravljic sami obnovijo in pripovedujejo zgodbico. Poleg tega pa je dobro, če jim pripravimo slikovno gradivo ob katerem so oni tisti, ki bodo soustvarjali zgodbo ali pravljico in nam pripovedovali. Lahko pa zgolj spodbujamo, da nam v knjigah opišejo kaj vidijo na slikah.
V nadaljevanju smo vam pripravili še več različnih načinov, zamisli, vaj in iger kako lahko krepite in spodbujate otrokovo domišljijo, besedišče, govorni in jezikovni razvoj in si tako obarvate in popestrite dan.
1. NAŠTEVANJE PO KATEGORIJAH: Zmožnosti opisovanja in pripovedovanja sta močno povezani s širino otrokovega besedišča. Tega lahko razširimo z naslednjo vajo. Povejte začetek stavka, npr. »Včeraj sem šel v živalski vrt in tam videl…«, »V slaščičarni kupim…«, nato pa v krogu naštevajte možnosti; tisti, ki se prvi ne spomni naslednje besede, naredi počep, poskoči…
2. PANTOMIMA: Otrok brez besed pokaže predmet, osebo, žival, ki jo nasprotnik poskuša uganiti. Različica tega je, da otrok iskano besedo zvočno oponaša.
3. KAJ NE SODI ZRAVEN? Povemo tri besede – dve sta pravi, ena izmišljena. Otrok pove, katera je izmišljena. Število besed prilagodimo otrokovim sposobnostim.
4. OPISOVANJE PREDMETOV: Na podoben način kot pri prvi aktivnosti določite predmet ali žival ter nato v krogu naštevajte njen izgled in lastnosti.
5. PRIMERJANJE: Zamislite si dve živali, osebi, predmeta in poskusite našteti čim več razlik med njima.
6. KATERA ŽIVAL, OSEBA, PREDMET SEM? Zamislimo si osebo, žival, predmet, ki jo otrok preko vprašanj poskuša odkriti. Lažja različica je, da si izberemo nekaj, kar je v prostoru, v katerem se nahajamo.
7. SKRITI PREDMET: Otrok v sobi skrije predmet in nam daje namige (opisuje), kje se nahaja.
8. VČASIH SE TUDI ZMOTIM: Opisujte predmete, otrok pa naj vas opozori, če ste se zmotili. Težavnost povečajte s podaljševanjem opisa, npr. »Avto je prevozno sredstvo, ima štiri kvadratna kolesa in je hiter.«
9. RISANJE POŠASTI: Zamislite si pošast in jo narišite. Otrok naj preko vašega opisa nariše enako pošast. Vlogi nato tudi tu zamenjajta. Druga različica je, da si med lista postavita pregrado. Izmenično govorita, kakšna je pošast in istočasno rišeta. Na koncu preverita, kako podobni sta si pošasti. Pošast lahko tudi izdelujete iz plastelina.
10. SKUPNO BRANJE SLIKOPISA: Skupaj preberite slikopis – otrok slike, vi besedilo. Sličice nato pokrijte s papirčki ali kockami, otrok pa naj se ob ponovnem branju poskuša spomniti, katera sličica se skriva spodaj. Ob koncu se o vsebini še pogovorite – otroku postavite splošna in širša vprašanja o vsebini, ki mu dopuščajo več svobode za odgovor, npr. kaj mu je bilo v zgodbi najbolj všeč, kaj se je v zgodbi zapletlo…
11. TVORJENJE ZGODBE: Določite osebo, kraj in predmet, otrok pa naj sestavi zgodbo ali poda čim več idej, kaj je ta oseba s tem predmetom počela na tem kraju. Lahko tekmujete, kdo se spomni najbolj originalne ideje.
12. DVA AVTORJA: Z otrokom izmenično tvorite stavke, iz katerih sestavite zgodbo. Težja verzija je, da vsak pove eno besedo. Na ta način otrok tudi dobiva predstavo o posameznih besedah v stavku.
13. UGIBANJE O VSEBINI: Ob branju knjige izpustite kakšno stran. Otrok naj poskuša ugotoviti, kaj se je na izpuščeni strani zgodilo. Ob ponovnem branju pa preverite, kako si je zgodbo zamislil avtor.
14. IZDELAJTE SVOJO KNJIGO: Po prebrani zgodbi izdelajte svojo knjigo, v kateri otrok nariše ilustracije. Ob vsaki ilustraciji oblikujte stavek ali dva, ki opisujeta dogajanje na tej strani. Otroci z bujno domišljijo lahko sestavijo tudi popolnoma svojo zgodbo. Zgodbo lahko tudi odigrate.
Kaj vse nam lahko povedo sledeče slike. Mislim, da nam pri tem lahko pomagajo otroci…….
