TEMA: INDIJANSKO POLETJE

Čas priprave: 01. julij 2020 – 31. avgust 2020

Izhodišče: RAZISKUJEMO TUJE KULTURE-INDIJANCI

Globalni cilji

Gibanje

• Omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok.

Jezik

• Spodbujanje ustvarjalnosti.

Umetnost

• Spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti.

Družba

• Doživljanje vrtca kot okolja, v katerem so enake možnosti za vključevanje v dejavnosti in vsakdanje življenje ne glede na spol, telesno in duševno konstitucijo, nacionalno pripadnost, kulturno poreklo, veroizpoved itn.

Narava

• Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.

Matematika

• Doživljanje matematike kot prijetne izkušnje.

Cilji

Gibanje

• Razvijanje koordinacije oziroma skladnost gibanja (koordinacija gibanja celega telesa, rok in nog), ravnotežje.
• Povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora.
• Razvijanje moči, natančnosti, hitrosti in gibljivosti, vztrajnosti.
• Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje, plezanje, plazenje itn.).
• Usvajanje osnovnih gibalnih konceptov: zavedanje prostora (kje se telo giblje), načina (kako se telo giblje), spoznavanje različnih položajev in odnosov med deli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi, med ljudmi.
• Spoznavanje in izvajanje različnih elementarnih gibalnih iger.
• Uvajanje otrok v igre, kjer je treba upoštevati pravila.
• Spoznavanje elementarnih iger ter športnih zvrsti, značilnih za naša in druga kulturna okolja v sedanjosti in preteklosti.
• Spoznavanje osnovnih varnostnih ukrepov, ki so potrebni pri izvajanju gibalnih dejavnosti, ter ozaveščanje skrbi za lastno varnost in varnost drugih.

Jezik

• Otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa.
• Otrok razvija jezikovno zmožnost v različnih funkcijah in položajih ob vsakodnevnih dejavnostih in v različnih socialnih situacijah.
• Ob poslušanju in pripovedovanju pravljic ter drugih literarnih del razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznava moralno-etične dimenzije; s književno osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje.
• Otrok doživlja in spoznava verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in reševanja problemov.
• Otrok razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu.
• Otrok posluša različne literarne zvrsti in spoznava razlike in podobnosti med njimi.
• Otrok ob knjigi doživlja ugodje, veselje, zabavo, povezuje estetsko in fizično ugodje ter pridobiva pozitivni odnos do literature.
• Otrok razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta (predvsem podobo književne osebe in dogajalnega prostora).
• Otrok se uči samostojno pripovedovati.
• Otrok se ustvarjalno izraža v jeziku.

Umetnost

• Doživljanje umetnosti kot del družabnega in kulturnega življenja.
• Razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem.
• Odkrivanje in negovanje specifičnih umetniških sposobnosti in nadarjenosti.
• Negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane pozornosti v občutenje telesa, tipanje, opazovanje in poslušanje sebe ter izbranih virov iz okolja.
• Doživljanje in spoznavanje komunikacije z in o likovnih, glasbenih, plesnih, dramskih, filmskih, televizijskih delih.
• Razvijanje sposobnosti izražanja istih doživetij v različnih umetniških jezikih, plesnem, dramskem, likovnem, glasbenem, filmskem idr.
• Spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri pripravi, organizaciji in uporabi sredstev in prostora.

Družba

• Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter omogočila preživetje, dobro počutje in udobje.
• Otrok spoznava, da vsi, odrasli in otroci, pripadajo družbi in so pomembni.
• Otrok ima možnost razvijati sposobnosti in načine za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje v prijateljskih odnosih z enim ali več otroki (kar vključuje reševanje problemov, pogajanje in dogovarjanje, razumevanje in sprejemanje stališč, vedenja in občutij drugih, menjavanje vlog, vljudnost v medsebojnem komuniciranju itn.).
• Otrok se seznanja s pravili v skupini in vrtcu in jih sooblikuje na osnovi razumevanja razlogov zanje ter s posledicami ob prekršitvi sprejetih pravil sprejemljivega vedenja, utemeljenega v neomejevanju pravic drugih.
• Otrok spoznava različnost v najrazličnejših kontekstih in dobi konkretne izkušnje o dojemanju iste stvari, dogodka, pojava itn. iz različnih perspektiv ter ob iskanju različnih rešitev in odgovorov.
• Otrok spoznava, kako je zgrajena družba, in se seznanja z različnimi funkcijami bližnjega družbenega okolja, s poklici, delovnimi, kulturnimi okolji itn., spoznava razne in različne praznike in običaje.
• Otrok razvija interes in zadovoljstvo ob odkrivanju širšega sveta zunaj domačega okolja.
• Otrok se seznanja z varnim vedenjem in se nauči živeti in ravnati varno v različnih okoljih: doma, v prometu, v vrtcu, v prostem času, pri igri, športu, obiskih v galerijah, družabnih srečanjih, zabavah itn.

Narava

• Otrok spoznava, da imajo živa bitja, predmeti in snovi v domišljijskem svetu tudi lastnosti, ki jih v naravi nimajo.
• Otrok spoznava različno prehrano in pridobiva navade zdravega in raznolikega prehranjevanja.
• Otrok spoznava, kako se lahko varuje pred poškodbami, boleznimi in škodljivimi snovmi.
• Otrok pridobiva navade nege telesa.
• Otrok odkriva in spoznava pojave na nebu ter spoznava vremenske pojave.
• Otrok si starosti ustrezno oblikuje predstavo o planetu Zemlja.
• Otrok spoznava, da ima urejanje prostora in lega predmetov določen namen.
• Otrok odkriva različna gibanja glede na trajanje in glede na hitrost.
• Otrok razvija predstavo o tem, kdaj se je kaj zgodilo in o zaporedju dogodkov.
• Otrok spoznava delovni proces in razvija primeren odnos do dela in organizacijske sposobnosti.
• Otrok spoznava različne načine zbiranja, shranjevanja in prenosa informacij.

Dejavnosti

Gibanje

• Se vključuje v dejavnosti, s katerimi razvijamo ravnotežje na mestu in v gibanju (stoja na eni nogi; hoja po črti, vrvi, hoja po klopi različnih višin in širin; vzpostavljanje ravnotežja na različnih orodjih – ravnotežna deska, krožnik, hodulje idr.; plezanje po plezalih; guganje, zibanje, vrtenje ipd.).
• Sodeluje v različnih elementarnih in drugih igrah (brez in z rekviziti; lovljenja, skrivanja, skupinski teki, štafetne igre, igre ravnotežja, natančnosti, hitre odzivnosti itn.).
• Vključuje se v sprostitvene dejavnosti.
• Ciljanje v tarčo z lokom.
• Indijanci na lovu s konji.
• Masažne in sprostitvene igre: 1. Kača na soncu 2.Medvedja hoja 3.Ploha 4.Risanje na hrbet prijatelja 5.Sonček čez hribček gre 6.Vreme.
• Razgibavanje na igrišču vrtca (plezanje, plazenje, igra v peskovniku, kotičku dom, umetnostnem kotičku, konstrukcijskem kotičku).
• Gibalne aktivnosti na igrišču vrtca.
• Gibalno izražanje gozdnih živali.

Jezik

• Sodeluje v komunikaciji v manjših skupinah ali v parih ter v komunikaciji z odraslimi in otroki.
• Posluša odraslega in otroka, posluša avdio- in gleda videogradivo z raznovrstnimi literarnimi besedili tudi iz aktualne otroške kulture.
• Samostojno ustvarja knjigo, strip.
• Sodeluje v različnih družabnih in didaktičnih igrah, ki spodbujajo bogatenje besednega zaklada, obnavljanje in izmišljanje zgodb (npr. čarobne karte).
• Igra se z glasovi in s črkami.
• Mali indijanček Padajoči sneg (Geraldine Elschner)- nasprotja.
• Zgodbe iz Amerike (Walt Disney)- zgodbe o Indijancih in belcih ob slikah.
• Velika ilustrirana otroška enciklopedija (Založba MK) – pogovori, raziskovanja in izdelava stenskega časopisa o Indijancih.

Umetnost

• Petje pesmic in ples ob indijanskem ognju.
• Spremljanje pesmic in plesov z instrumenti (palčke, trstenke, kamenčki, bobni in kitara).
• Pesem ob gibanju Konjeniki.
• Ustvarjalne delavnice: LOVILEC SANJ – nizanje naravnih materialov.
• Izdelava indijanske perjanice.
• Izdelava trstenk in igranje nanje-glasbilo.
• Oblikovanje indijanskega nakita-nizanje.
• Poslikava obraza-indijanske bojne barve.
• Slikanje na tekstil-odtisi dlani in stopal.
• Poslikava šotorskega platna in izdelava indijanskih šotorov.
• Risanje indijanskih vzorcev na kamenčke, oblačila in na rjuhe.
• Slikanje kaktusov s tempera barvami.
• Izdelovanje indijancev in konjev – rezanka, lepljenka, odpadni material).
• Izdelovanje tarče, lokov in puščic (risanje vzorcev).
• Izdelovanje konjev na palici.
• Risanje s peresi.
• Risanje in slikanje indijanskih slik.
• Dramska: Indijanska vas-igra z vlogami, igra v šotorih.
• Pesmice in plesi: EPO I TAI TAI E, KILI, KILI, KILI JAKA ZAKA, KAVBOJ JIMY, ANI-COUNI.

Družba

• Pogovor o Indijancih ob slikah, knjigah in video posnetkih.
• Izdelava stenskega časopisa o Indijancih (plakat).
• Socialne igre s kamni.
• Kgra: Kdo se boji hitrega Indijanca?
• Igra: En, dva, tri Indijanec si ti!
• Igra: Tekmovalne igre z ovirami s konji (med Indijanci in kavboji).
• Igra: Indijanci lovijo kavboja na konjih!

Narava

• Posluša zgodbe, pravljice in druge zapise različnih narodov in kultur o naravi.
• Opazuje, posluša, pripoveduje, prikazuje in posnema, kar drugi počnejo.
• Sodeluje pri oblikovanju in urejanju prostora (npr. urejanje “hiške punčk”, šotora, kotička), ureja igrače, knjige, zbirke kamenčkov, listov idr.
• Se igra s konstrukcijskimi zbirkami, razstavljivimi igračami (razstavlja in sestavlja).
• Skriti zaklad – po indijanskih sledeh.
• Oponašanje in izmišljanje indijanskih glasov.
• Nabadanje krompirja in hrenovk na palice ter pečenje.

Matematika

• Razmišlja o smiselnosti rezultatov (občutek o velikosti in enoti) in se navadi premisliti vnaprej, kakšen rezultat pričakuje.
• Opazuje in izkusi zaporedje dogodkov, se pogovarja o njihovi medsebojni povezanosti in uporablja izraze za pojme najprej, potem, pred, preden, za, zatem, nazadnje.
• Opazuje vzorce na oblačilih, igračah, vsakdanjih predmetih, slikah, fotografijah arhitekturnih znamenitosti (arabsko okrasje, stavbna gotika, mozaiki, labirinti, grški vzorci, ograje na trdnjavah), v govoru, glasbi, gibanju, pri živalih, rastlinah in neživi naravi, jih prerisuje, oblikuje in ponavlja.
• Se uči pojma levo in desno in enostavne orientacije v prostoru.
• Se igra igre navodil, kjer mora vnaprej premisliti, kam bo vrstnika poslal (naprej, levo, za klopjo desno), da bo prišel na zamišljeni cilj; se pogovarja o kriterijih razvrščanja (po videzu ali vsebini).
• Nasprotja: npr. hiter – počasen.
• Iskanje pridevnikov indijanskim imenom: npr. hiter kot strela, ognjena kot puščica, pisan kot metulj, oster kot puščica itd.

Vloga odraslega

Gibanje

• Večina otrok uživa v gibanju in se z veseljem vključuje v spontane in vodene dejavnosti. K motivaciji za njihovo izvajanje odločilno prispeva prijetno in zaupno vzdušje, v katerem imajo otroci možnost izbire, raziskovanja in odkrivanja izvirnih rešitev nalog ter sprejemanja napak in neuspelih poskusov kot naravnega, večkrat tudi veselega, igrivega dela učenja. V takšnem vzdušju se tudi odrasli z otroki igra in uči, seveda če gre za takšne dejavnosti, pri katerih nadzorna vloga odraslega ni nujno potrebna.
• Vzgojitelji in pomočniki nudijo otrokom ustrezne izzive in jim omogočajo, da se dejavnosti udeležujejo sproščeno, brez strahu pred neuspehom ali zavrnitvijo.
• Otroke pozorno opazujejo in spremljajo njihov gibalni razvoj. Pomembno je, da so dejavnosti načrtovane na osnovi temeljitega poznavanja in razumevanja otrokovega razvoja in potreb. Otroci so uspešni le, kadar se upoštevajo značilnosti posameznika, saj je uspeh relativen glede na individualne interese in sposobnosti otroka. Otroku pomagajo, da zazna svoj napredek in ga doživi kot uspeh ne glede na dosežke vrstnikov.
• Pomemben je tudi način, kako otrokom sporočajo svoja spoznanja in pričakovanja. Otrokova prizadevanja, poizkuse in rešitve morajo jemati resno in objektivno. Otrokovo prizadevanje pohvalijo.
• Posebno pozornost naj namenijo otrokom, ki so izrazito gibalno nadarjeni, in tistim, ki so gibalno manj spretni. Prve vodijo pri razvoju njihove nadarjenosti, druge pa podpirajo in opogumljajo.
• Dejavnosti na tem področju povezujejo z drugimi področji (jezik, narava, družba, umetnost, matematika). Po različno intenzivnih dejavnostih naj se z otroki pogovarjajo o spremembah, ki jih zaznavajo na svojem telesu (zadihanost, utrip srca, znojenje, zardelost, žeja, utrujenost itn.), zakaj te spremembe nastanejo in kaj pomenijo z vidika zdravja. Seznanjajo jih z osnovnimi načeli osebne higiene in skrbijo, da jih otroci po vadbi izvajajo. Pogosto uporabljajo izraze, kot so hitro, počasi, zmerno, naravnost, vijugasto, cik-cak, naprej, nazaj, okoli, v, na, pod, skozi, za, levo, desno, daleč, blizu, kratek, dolg, stegnjen, skrčen itn., saj bodo otroci te pojme in izraze lažje razumeli in usvojili v povezavi z gibanjem. S pogovori, obiski muzejev, razstav, preko knjig, videoposnetkov itn. otroke seznanjajo z različnimi športnimi zvrstmi v domačem in tujem okolju iz preteklosti in danes.
• Spodbujajo medsebojno sodelovanje med otroki, starši in vrtcem. Sodelovanje s starši lahko poteka v okviru različnih oblik dejavnosti v vrtcu, npr. izlet, orientacijski izlet, športno dopoldne, športno popoldne itn.
• Pri vseh dejavnostih in v vseh situacijah so odgovorni za varnost otrok. Otroke navajajo na varnost pri izvajanju dejavnosti, uporabi igral in rekvizitov ter jih ozaveščajo o pomenu varnosti in sprejemanju osebne odgovornosti zanjo.

Jezik

• Osebe, ki delajo z otroki, pripovedujejo in berejo otrokovi starosti primerne pravljice, zgodbice, uganke, pesmice, uprizarjajo lutkovne igrice; otroku že v tem obdobju omogočajo stik s knjižnim jezikom (tako govorjenim kot zbornim) in mu s tem omogočajo ob narečju in pogovornem jeziku spoznavati tudi knjižno zvrst jezika.
• Znati morajo pokazati svojo lastno govorico telesa in na situaciji ustrezen način z neverbalnimi sredstvi vzpostaviti interakcijo z otroki, prepoznati možne nesporazume v neverbalni komunikaciji in se zavedati različnih kulturnih stilov neverbalne komunikacije (pri tem je treba upoštevati socialno okolje, iz katerega izvira otrok).
• Pozorno poslušajo komunikacijo med otroki in poskušajo teme, ki jih je uvedel otrok sam, razširiti in poglobiti.
• Pokažejo, da cenijo verbalno komunikacijo.
• Izkoristijo priložnosti za poglobljen pogovor z otroki.
• Poznajo razvoj otroka, temu potem prilagodijo svoja pričakovanja glede otrokove jezikovne zmožnosti.
• Spodbujajo otroke k razpravljanju in pripovedovanju o prebranem.
• Uporabljajo tisk in črke v vsakdanjem kontekstu (npr. recept za pripravljanje hrane).
• Nudijo možnost otroku, da bo ustvarjalen v jeziku.
• Nudijo mu možnost, da ustvarja lastne knjige, stripe.

Umetnost

• Odrasli oblikujejo bogato in raznovrstno glasbeno, likovno, plesno, gledališko okolje z različnimi spodbudami, ki otroku omogočajo doživljanje sebe in drugih, okolice in umetnosti. Pestri, zabavni, zanimivi, presenetjivi viri izzivajo otrokovo željo po ustvarjanju in udejanjanju. Kakovostno estetsko in umetniško okolje sooblikuje otrokov razvoj estetskega vrednotenja in osebnega okusa.
• Ustvarjajo prijazno vzdušje medsebojnega zaupanja, s čimer otroka spodbujajo k odprtosti in želji po izražanju. Varen in svoboden otrok razvija in udejanja svoje ustvarjalne in razvojne potenciale na sebi lasten način. Odrasli otrokovo ustvarjalnost pričakujejo in negujejo na nivojih vsebine, zamišljanja, oblikovanja in sprejemanja glasbe, slike, igre, plesa. Podpirajo ga v in k individualni izbiri prioritetnega področja v umetnosti, iniciativi, ustvarjalnih in drznih idejah, radovednosti, izvirnosti, humorju. Prepoznavajo otrokove specifične potenciale in limite, ker jih otrok izkazuje skozi umetniške dejavnosti, prepoznane umetniške nadarjenosti pa spodbujajo in po potrebi poskrbijo zanje ali svetujejo dodatno ustrezno edukacijo.
• Umetniško/estetsko doživljanje razumejo kot neposredno dojemanje s čuti, kjer doživetja in oblike niso doživete v logičnem, biološkem in etičnem pomenu, marveč kot užitek, ki nudi globljo izpolnitev. Ker je za tenkočutno doživljanje in ustvarjanje umetnosti potrebna povečana pozornost pri zaznavanju in iz tega izhajajoča povečana senzibilnost, odrasli usmerjajo otrokovo pozornost v zbrano poslušanje, opazovanje, tipanje, ki mu omogoča večanje senzibilnosti, ozaveščanje estetskega doživljanja in spoznavanje bogastva, ki ga prinaša tak stik s svetom.
• Omogočati je treba, da otrok v umetnosti izraža svoj intimni svet in komunicira z okoljem spontano, neposredno in individualno.
• Umetniški jeziki posamezniku omogočajo predstavljanje najrazličnejših vsebin, ki jih nato drug posameznik lahko občuti, dojame, razume, razloži. Uporaba in razumevanje, “pisanje” in “branje” umetniških jezikov sta izhodišči za delovanje in sprejemanje umetnosti ter temelj komunikacije z umetnostjo. Umetniški jeziki lahko posredujejo tudi zelo osebne čutne in čustvene vsebine tako, da jih doživimo na neposreden način. Zato nastajajo slika, pesem, film, predstava.
• Vsebine, ki si jih umetnik ali otrok zamišlja in oblikuje v mislih, postanejo lastnemu in drugemu očesu, ušesu, roki dostopne šele z uporabo sredstev, npr. glasu, violine, barvne krede, telesa, fotoaparata, ekrana.

Družba

• V vrtcu je otrokom treba omogočiti, da spoznavajo svoje omejitve in meje sprejemljivega vedenja, ki so utemeljene v načelu neomejevanja drugih, ter da doživljajo vrtec kot okolje, v katerem se potrjujejo kot posamezniki in imajo možnost razvijati občutek za sodelovanje. Vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja in drugi odrasli, ki sodelujejo pri vzgojnem procesu v vrtcu, omogočijo tudi, da otroci kritično sprejemajo pravila in se udeležujejo v njihovem spreminjanju ter sodelujejo pri ustvarjanju kulture sobivanja v razlikah in drugačnosti. To je povezano z razvijanjem kritičnega pristopa do vednosti nasploh in osnov za soočanje z ideološkimi in drugimi pritiski, komercialnimi vplivi, modnimi trendi itn.
• Odrasli skrbijo za povezanost vrtca in otrokove družine; urejajo pretok informacij med otrokom in družino in v zgodnjem obdobju spodbujajo prisotnost družinskih članov v skupini. Poznajo kulturo otrok v svoji skupini in spoštujejo usmerjenost družine. Zapomnijo si pomembne stvari o otrocih, npr. imena družinskih članov.
• Organizirajo stalne dejavnosti, za katere otroci vedo vnaprej, npr. hranjenje, priljubljene igre, glasba itn. Izvajanje rutine mora biti prijetno in mora nuditi možnost za družabnost, vzpostavljanje prijateljstva, za individualne interakcije in pozornosti. Prehode med dejavnostmi izkoristijo tudi za stik s knjigami in pisno kulturo kot pomembno sestavino demokratizacije družbe in omogočanja avtonomije individua. Spodbujajo razvoj otrokovih veščin pri skrbi zase in dobro mnenje o samem sebi ter samospoštovanje. Potrebno se je zavedati in sprejeti, da so otroci navezani na določene osebe in imajo svoje najljubše igrače in predmete.
• Otrokom dajejo odgovornosti na ustrezni ravni.
• Kotički v igralnicah so ustrezno opremljeni za družabno življenje, socialne igre, simbolno igro itn. V igralnicah so vedno na razpolago knjige, periodika, slike, dojenčki obeh spolov in raznih ras, predmeti, povezani z vsakdanjo rutino itn. Knjižni kotički so opremljeni tudi s knjigami, s pomočjo katerih se je mogoče seznanjati z razlikami med ljudmi, medkulturnimi razlikami in zgodovinskim spreminjanjem.
• Dejavnosti v vrtcu vključujejo priložnost za družabnost, proslavljanje, praznovanje itn. Vrtec se ne more izolirati od okolja, otrok in njihovega doživljajskega sveta, prav tako pa ne sme s svojimi dejavnostmi prenašati v vrtce tistih razlik, ki bi imele za posledico, da se otroci ne bi počutili enakopravno. Torej je potrebno z lastnimi posebej organiziranimi dejavnostmi obeleževali le tiste praznike, ki so v načelu vsem skupni (državni prazniki). Množične tradicionalne verske praznike (božič, velika noč itn.) naj se v vrtcu obeleži le z dejavnostmi, ki so sprejemljive za vse otroke.

Narava

• Pri naravoslovnih dejavnostih se otrok uči strategij mišljenja in raziskovanja. Vzgojitelji ali pomočniki otroku omogočijo dovolj priložnosti in časa, da z lastnim preizkušanjem začuti lastnosti narave z vsemi čutili. Otroku nudijo možnosti in spodbude, da sprašuje o tem, kar vidi, in se uči iskati odgovor tako, da opazuje, raziskuje, eksperimentira, opisuje, razlaga. Otrokovo dejavnost opisujejo in jo s tem ozaveščajo. Otroku omogočajo, da najprej opazuje po lastnem interesu, nato ga vodijo in spodbujajo tako, da ustvarjajo situacije, v katerih lahko sam najde in reši problem. Spoštujejo njegov način razmišljanja in metode dela ter ga navajajo, da izkušnje opisuje. Ugotovitev otroka ne označujejo kot napačne ali pravilne. “Napačne” ugotovitve so lahko izhodišče za organizacijo novih izkušenj, ki vodijo k popolnejšemu razumevanju. Izogibajo se dogmatičnim pogledom, saj se spoznanja v naravoslovju stalno spreminjajo in dopolnjujejo. V priročni knjižnici in v raziskovalnem kotičku nudijo otroku pripomočke za samostojno delo. Različni naravoslovni materiali so tu vedno dostopni, da lahko izkoristijo otrokovo trenutno zanimanje za naravoslovno temo in tako izkoristijo njegovo osebno motivacijo za učenje. Kjer se le da, naj otrok spoznava naravo neposredno, ob različnih časih dneva in vremenskih pogojih. Izkoristijo naj posebne dogodke: mavrico, oblake, luno na nebu, polža na igrišču, odpadanje listja jeseni ipd.
• Otroku omogočajo, da iz narave prinaša živa bitja in predmete, jih opazuje in skrbi zanje ter jih v naravo vrača. V raziskovalnem kotičku ali na okenskih policah mu omogočijo, da trajno skrbi za živali in rastline. Z lastnim zgledom otroka navajajo na varno in spoštljivo ravnanje z živimi bitji – varno zanj in za živo bitje!
• Za mešanje obarvanih snovi lahko uporabljajo različne vrste prsti ali mivke. Pri raziskovanju potreb živih bitij za življenje usmerjajo pozornost na nudenje različnih možnosti in izbiro živali med različnimi možnostmi hrane, prostora, vlažnosti, toplote idr. ali na izgled rastlin v pogojih različne osvetljenosti, vrste prsti, zalivanja idr.
• Dejavnosti, s katerimi otrok spoznava prostor, čas in gibanje, povezujejo s področjem dejavnosti matematika. Otroku omogočajo situacije, v katerih opisuje prostor iz različnih pogledov. Občutek prostora razvija tudi ob lastnem gibanju. Otroku omogočajo, da si uredi svoj kotiček in ga opremi po lastni zamisli. Ni nujno, da ima tako urejen prostor resnično funkcijo, le da so predmeti v njem v medsebojni smiselni povezavi. Opisuje naj predmete, njihov položaj in uporabo. Otrok spoznava, da je občutek za čas relativen. Vzgojitelji ali pomočniki vodijo pogovor o različnih dejavnostih, ki se otrokom zdijo dolgočasne ali kratkočasne (čakanje in igranje). Pozornost usmerjajo na časovno zaporedje dogodkov. Za urejanje zaporedja dogodkov so uporabne slikanice ali stripi, pripovedovanje zgodb v napačnem časovnem zaporedju ipd. Uporabljajo pojme včeraj, pred tem, potem in podobno.

Matematika

• Ob matematičnih dejavnostih se mora otrok dobro počutiti, biti mu morajo v veselje, doživeti mora uspeh ob svojih rešitvah. Zato je pomembno, da odrasli sprejemajo otrokove napake kot priložnost za napredovanje otroka. Otroku omogočijo, da sam spozna, da je rešitev ali premislek napačen, in ustvarijo situacijo, v kateri otrok pride do pravilne rešitve (npr. ob ponovitvi poskusa, z opazovanjem, kje je prišlo do napačnega sklepanja). Otroka seznanjajo tudi s postopki preverjanja rešitve in s kriteriji, ki odločajo o njeni smiselnosti.
• Otroka spodbujajo in mu ponujajo tudi dejavnosti, ki zahtevajo večkratne ponovitve poskusov, npr. spuščanje različnih kock po klancu, po drugi strani, pa tudi sami ponavljajo prikazovanje, posamezni korak igre, pogovor ponavljajo toliko časa, dokler otroka zanima in veseli. Prav tako je pomembno, da otroke spodbujajo, da končajo začeto nalogo in s tem doživijo svoj uspeh.
• Otroka ne učijo imen likov, teles, izrazov za opis položaja in drugih besed s področja matematike kot samozadostno dejavnost. Pojme vpeljujejo glede na zanimanje in razvoj otroka. Primere iščejo v naravi in vsakdanjih rečeh. Otroku omogočajo, da predmete prijema in spoznava v igri preden jim nadenejo imena. Omogočijo mu, da se lahko varno igra s snovmi s čim manj dodatnimi opozorili in prepovedmi.
• Odrasli najbolje pomagajo otroku do štetja, če sami čim večkrat štejejo zelo različne reči, uporabljajo števila v vprašanjih otrokom, izkoristijo možnosti v vsakdanjih opravkih, kjer je štetje potrebno (pri pripravi mize, pri pospravljanju igrač, pri odhodu na sprehod), omenjajo čim pogosteje številske vzorce v vsakdanjem pogovoru z mlajšimi otroki ob negi in igri (npr. pet prstov, dva čevlja, štiri kolesa), s starejšimi ob vsakdanji rutini, igri, sprehodu, gibanju, petju. Izgovarjati je potrebno vsa števila, tudi če jih je več in štetje ni namenjeno otroku. Pri mlajših otrocih je koristno uporabljati ob štetju prste, tako da otrok vidi in ponavlja. Ko otroku zmanjka prstov, ker šteje že več stvari, mu je mogoče pokazati več načinov, kako si lahko pomaga še z drugimi pripomočki.
• Opazovati je potrebno, ali otrok šteje vse objekte in ali jih šteje samo po enkrat, ter mu pomagati, da opazi, da se je zmotil pri štetju, in da odkrije, kje (npr. z označevanjem preštetega predmeta).
• Odrasli spodbujajo otroka, da v čim več stvareh in situacijah opazi ponavljajoči vzorec. Ob tem tudi opazujejo posameznega otroka, da prepoznajo, kako zahtevno grupiranje, klasificiranje in razvrščanje otrok sam od sebe že uporablja v igri, in prilagodijo zahtevnost dejavnosti posameznemu otroku. Pri določanju manjše skupine predmetov v večji skupini morajo odrasli ločiti različno zahtevne stopnje, ki si po zahtevnosti sledijo takole: o predmeti s posebno dodano lastnostjo (rumene kocke med vsemi kockami), o predmeti z drugim imenom med drugimi predmeti z zbirnim imenom (jabolka med sadjem), o predmeti z drugim imenom med drugimi predmeti (jablane med drevesi). Z zgornjo razdelitvijo je povezan otrokov razvoj sposobnosti posploševanja in sklepanja s splošnega na posamezni primerek.

V tem šolskem letu, smo na našem igrišču dodali še nekaj novih kotičkov. Čeprav je Mlinčkovo igrišče majhno, smo oblikovali številne kotičke, ki nudijo različne dejavnosti za individualno ali skupno igro. Vsi kotički so slikovno označeni in urejeni tako, da otrokom nudijo možnost izbire. V senci edinega drevesa, smo uredili kotiček imenovan:

Bralnice pod krošnjami. Pod drevo položimo blazine, knjige pa imamo v lesenih zabojih. Opazili smo, da so otroci raje sedeli na tleh kot pa na klopi, zato smo jim ponudili blazine. Tako otroci vseh treh skupin listajo in »berejo« knjige naslonjeni na javorjevo deblo. Ob knjižnem kotičku imamo na novo urejen:

kotiček s šotori, v katerih otroci radi listajo knjige ali pa jim služijo kot prostor za umik. Ob peskovniku imamo:

kotiček z zelišči. Otroci se ob njem ustavijo, opazujejo, se pogovarjajo, zelišča prijetno dišijo, prav tako tudi sodelujejo pri zalivanju in odtranjevanju plevela. Eden izmed najbolj priljubljenih pa je:

naravoslovni kotiček. Ta vključuje peskovnik, pripomočke za opazovanje žuželk, pripomočke za igro in raziskovanje z vodo, ki pa jih zaradi trenutnih razmer in navodil otrokom ne ponudimo. Na novo smo uredili tudi:

kotiček s pripomočki za urejanje igrišča. Tako imajo otroci vedno na voljo metle in smetišnice, kar jih še dodatno motivira k aktivnemu sodelovanju pri urejanju igiršča. Ob leseni hišici kjer shranjujemo vozila:

smo uredili kotiček z vozili, tako da so otrokom vedno na voljo. Po končani igri oziroma vožnji jih sami vrnejo na ustrezno mesto oziroma kot pravijo sami, vozila parkirajo. Med leseno hišico in peskovnikom smo uredili:

kotiček za igro z družabnimi igrami, steno hišice pa izkoristili za razstavo naših izdelkov. Veliko igralo smo poimenovali:

gibalni kotiček, saj otrokom omogoča razvijanje gibalnih spretnosti. Prostor oziroma kotiček za gibalne igre smo namenili na asfaltni površini, kjer smo narisali ristanc in igro s številkami. Prostor za gibanje smo namenili še v:

kotičku za igre z žogo, kjer smo postavili gol. Urejen imamo tudi:

konstrukcijski kotiček, kjer imajo otroci za ustvarjalno igro na voljo različno velike kocke. V manjši leseni hišici je:

kotiček dom, ki pa ga prilagajamo, pred hišico postavimo mizico ter stole in tako kotiček še povečamo. Ta je priljubljen predvsem pri otrocih najmlajše skupine. Seveda pa na igrišču ne manjka še:

kotiček za ustvarjanje, kjer otroci lahko likovno ustvarjajo z različnimi likovnimi pripomočki.

Na prvi pogled tako zelo majhno igrišče, otrokom nudi veliko možnosti za različno igro in več niti ne potrebujemo. No, morda le še kakšno drevo, ki nam bi nudilo naravno senco v zelo toplih dneh.

Maja Cerar Jeretina