Zdravje v vrtcu 2020/2021

V program je v tem šolskem letu vključenih 22 oddelkov.
Rdeča nit programa je POČUTIM SE DOBRO 2. Nadgrajujemo že začete vsebine preteklega šolskega leta, ki je bilo zelo posebno in se žal nadaljuje tudi v to šolsko leto. V okviru programa so organizirana tudi izobraževanja za vzgojitelje, ki nudijo strokovne vsebine, sodelovanje s strokovnjaki NIJZ-ja in video predstavitve dobrih praks. Izobraževanja so potekala na daljavo.

Rdeča nit 2020/2021 : POČUTIM SE DOBRO 2

Počutje posameznika, skupine in skupnosti je zelo pomembno in tudi eden od pogojev za dobro zdravje. Zato se nam zdi smiselno, da z vsebino dobrega počutja nadaljujemo in jo v tem šolskem letu še nadgradimo.
»Nona je rekla, da ima vsaka stvar dve plati, dobro in slabo.«
Na ta način lahko razmišljamo tudi o trenutni epidemiološki situaciji virusnih okužb in obolenju Covid 19. V turbulentnem obdobju velikih sprememb in različnih omejitev, ki trajajo več mesecev, se kot družba in posamezniki soočamo z različnimi obdobji in situacijami, tudi s strahovi, negotovostjo, skrbjo zase in za druge. A tudi s solidarnostjo, sočutjem, večjo povezanostjo z bližnjimi. Zato je to čas, ki nam je nekaj vzel, a tudi veliko dal. Veliko smo se naučili in marsikaj spoznali. Spremenjene okoliščine so nas prisilile, da smo tako ali drugače razmišljali o sebi, družini, prijateljih, službi in družbi … Razmišljanja so bila zelo povezana tudi z našim počutjem. Raziskave kažejo, da je veliko posameznikov in družin ponovno odkrilo vrednote, kot so: biti skupaj (z družino, s prijatelji), kakovostno preživeti čas, ponovno videti ljudi in stvari okoli sebe,  ponuditi pomoč, ustvariti, pridelati sam, sodelovati …
To so zagotovo vrednote, ki za trenutni neoliberalizem niso najpomembnejše, so pa zelo pomembne za ljudi. Pa bomo znali slediti ugotovitvam, ponovno odkritim vrednotam? K spoznavanju in ohranjanju pravih vrednot želimo prispevati tudi s predlagano vsebino rdeče niti.
Predlagano področje je zelo široko in zagotovo vam je ostala kakšna neraziskana oz. nerealizirana  ideja še iz preteklega leta. Priporočamo, da pregledate tudi vsebine, ki smo vam jih pripravili lansko leto. Najdete jih na https://www.nijz.si/sl/zdravje-v-vrtcu-rdeca-nit

Zdravje v vrtcu, šolsko leto 2020/21

Skupina: PIKAPOLONICE
Starost: 1-2 LETI

V tem šolskem letu smo želeli, da se otroci skupine Pikapolonice (1-2 letniki) predvsem Počutijo dobro, zato smo:
– izvajali glasbene urice ter veliko peli ob spremljavi inštrumentov (kitara, flavta, klaviature, mali inštrumenti), igrali na male inštrumente, ksilofone, igrali glasbene uganke itn. ter predvsem uživali v glasbi, ki otroke pomirja ter spodbuja njihov razvoj na vseh področjih (socialnem-emocionalnem, kognitivnem, govornem področju);
– se razgibavali in sproščali z jogo za otroke, gibalnimi uricami, ob sproščujoči glasbi;
– želeli, da otroci doživljajo svojo okolico z vsemi svojimi čutili ter preko različnih dejavnosti spoznavali, kdaj uporabljamo svoj sluh, vid, okus, tip in voh. Zato smo se igrali zvočni spomin, glasbene uganke, igrali na inštrumente, vonjali različne snovi (cimet, čokolada, med, rožmarin, kava, milo limonske trave,, čaj iz zelišč in rož, esenca manga, smrekova smola, itn.); tipali različne teksture blaga (z rokami, z bosimi nogami); tipali krogle, ki proizvaja svetlobne strele; risanje z nogami, risanje po svetlobnih ploščah, gledali skozi kalejdoskop, opazovali svetlobne strele v krogli ter proizvajali strele z dotikanjem površine krogle, hodili bosi po čutni poti in travnati površini, bivali v naravi, gozdu (poslušali zvoke narave, opazovali naravo) ter okušali različno sadje na sadnem krožniku itn.;
– bivali v naravi (hoja in tek po neravni površini, čez polje, igra na jasi ob gozdu, sprehodi in izleti v bližnjo okolico);
– izvajali gibalne urice (poligoni, igre z žogami, naravne oblike gibanja);
– se igrali socialne igre (Pozdravi prijatelja, Čigav je copat?);
– se posvetili bosonogi hoji – večkrat smo otrokom pripravili čutno pot iz naravnih (seno, smrekove vejice, kamenje, blago itn.) ter umetnih materialov (plošče različnih oblik, vzorcev iz umetnih materialov), po katerih so otroci hodi popolnoma bosi. Igrali smo se tudi gibalne bosonoge igre – hoja po sobi, tek, brcanje žog, hoja po blazinah, v toplem vremenu pa tudi po bosi travi. Izvajali smo tudi bosonogo jogo za otroke. Otroci so bili zelo radi bosi, saj bosonoga hoja spodbuja nastajanje dodatnih povezav med nevroni, preprečuje ploska stopala, izboljšuje gibalne, motorične sposobnosti itn.
Alenka Lovšin, Eva Jerman

 

Skupina: Želve
Starost: 4-6

1. POČUTIM SE DOBRO, KO PLEŠEM
Dejavnost je potekala v obdobju dveh mesecev. Za ogrevanje in sproščanje sem otrokom ponudila klasično glasbo v izvedbi simfoničnega orkestra ali sprostitveno glasbo povezano z zvoki iz narave. Učili smo se tudi preprostih sprostitvenih masaž, pantomime, bansov in sproščenega plesa ob klasični glasbi.
Otroci so spoznavali različne plesne in druge gibalne igre, ustvarjali z gibi telesa ob klasični glasbi in spoznali več slovenskih ljudskih pesmi in ob njih tudi zaplesali. Igrali smo se različne ljudske in novejše plesne igre. Kot sem načrtovala že v začetku šolskega leta smo plesali ob lastnem petju, se naučili nekaj preprostih ljudskih plesov in rajalnih iger. Pri delu sem uporabila zgoščenke z glasbo, ki sem jo spoznala na delavnici Plesne igre in sprostitvene dejavnosti Spoznali smo vodeno vizualizacijo in gibalne zgodbe. Otroci so spoznavali različne dejavnosti, ki so vključevala pravljično jogo.
2. GIBANJE NA PROSTEM
V obdobju petih tednov so otroci spoznavali različne gibalne dejavnosti. Nekajkrat so imeli možnost za premagovanje ovir v sklopu poligona, igrali pa smo se tudi veliko gibalnih iger. Ker je bilo vreme primerno, smo vse dejavnosti izvedli na prostem. Igrali so se igre pri katerih so spoznavali pravila. Velikokrat so se igrali tako, da smo pravila določili skupaj, nato pa jih je eden od otrok predstavil ostalim. Igrali so se igre kot so: Lisica, kaj rada ješ?, Žabe in štorklja, Žaba lovi muhe, Mačka in miš, Pikica stop,…
Bili smo na več daljših sprehodih in izletih. Večkrat smo obiskali kraj Študa, se sprehodili do čebelnjaka, bili smo na daljšem sprehodu do lovske opazovalnice in si ogledali bližnjo kmetiji Ranch. Podali smo se na bližnji hrib po imenu Oljska gora. Otroci so bili zelo navdušeni nad izletom. Pot nas je vodila po poljski poti, kjer smo lahko opazovali, kako se počasi prebuja narava. Nato pa so se povzpeli po gozdni poti. Otroke sem na vseh sprehodih in izletih spodbujala, da smo krajši del poti prehodili v tišini ter prisluhnili glasovom okoli nas. Otroci so poslušali ptičje petje v zgodnji pomladi ter drug glasove, ki so jih nato opisali ter opazovali cvetlice, znanilke pomladi, spremembe v gozdu, na njivah in travnikih.

3. KAJ ČUTIM-KAKO SE POČUTIM

V okviru tematskega sklopa Kaj čutim-kako se počutim, smo izvajali različne aktivnosti ob katerih smo spoznavali čustva, se zavedali svojega razpoloženja in počutja.
V igralnici smo pripravili poseben kotiček, ki smo ga poimenovali kotiček za čustva. Opremili smo ga z aplikati in otroci so si tam lahko izmenjali različne izkušnje. Pogovarjali so se ob aplikatih, ki so ponazarjali različna čustva. Veselje, strah, žalost, Večkrat sem pogovor spremljala in poslušala otroke. Otroci so si med seboj postavljali različna vprašanja, kot so: Kako se počutiš?, Kdaj si vesel?. Zakaj si žalosten?, Kdaj se smejiš?, Kdaj te je strah? Česa te je strah?, V koga si zaljubljen?,…Otrokom sem pripravila tudi igro spomin na temo čustva, ki so se jo zelo radi igrali.
V Veliki knjiga o čustvih (M. Hoffman, R. Asquith) so otroci na njim prijazen način spoznavali čustva.
Veliko smo se pogovarjali o čustvih ob slikovnih aplikacijah, lutkah in slikanicah ter pravljic.. Preko pravljic, slikanic in igre z lutkami, so otroci spoznavali in izražali, kaj lahko občutimo, kako se počutimo.
Piščanček Pik (M. Manček), lutkovna predstava in pogovor, Pika Pikapolonica (Q. Greban),
Zaljubljeni žabec (M. Velthuijs), Ne jokaj, Šapko (C. łLoupy), Žabec se boji (M. Velthuijs)
Mamica pogumen sem (Špela Habič).
Večkrat smo za igro uporabljali blazine na temo čustva in prirejali 1:1.
Tudi v glasbi so otroci prepoznavali kakšno čustvo izraža: žalostna glasba, jezna (huda) glasba, vesela glasba, zaspana glasba.

Anamarija Kermavnar

Skupina: ZAJCI
Starost: 2-3 leta
GIBANJE NA PROSTEM
Ker je gibanje pomemben dejavnik zdravega življenja, smo v naši skupini poleg dejavnosti v notranjih prostorih, veliko časa namenili gibanju na prostem. Imeli smo izlete, si pripravili raznolike gibalne dejavnosti na naših sprehodih in veliko časa aktivno preživeli na našem vrtčevskem igrišču.
ZDRAVA PREHRANA
Spoznavali in prepoznavali smo različno hrano. Izdelali smo dva plakata. Pri tem smo si pomagali s slikovnim gradivom. Pri prvem plakatu smo ločevali sadje in zelenjavo, pri drugem pa smo se osredotočili na delitev hrane na zdravo in nezdravo. Otroci so si sami pripravili sadno kupo. V bližini vrtca smo našli jablano, ki smo jo opazovali skozi vse letne čase, da so otroci lahko doživeli, koliko časa je potrebno, da na drevesu dozori jabolko.
SKRB ZA OSEBNO HIGIENO
Osebna higiena je pomemben dejavnik pri vzdrževanju našega zdravja. Otroci so se v tem šolskem letu naučili pravilnega in doslednega umivanja rok. Osvojili so pravilno držo roke pri kihanju in kašlju. Postali so tudi povsem samostojni pri uporabi stranišča.
Fani Kunavar

 

 

Skupina: METULJI
Starost: 1-2
Dejavnosti:
Jutranji krog…
Pogovor o pravilnem umivanju rok
Demonstracija v praktični obliki
Z otroki sedimo v polkrogu ali krogu. Najprej med pripovedovanjem demonstriram “na suho”, nato ponavljamo gibe skupaj z otroki, ki jih ponavljajo in delajo skupaj z nama. Vse skupaj izvedemo tudi praktično.
Jutranji krog….
Pogovor o zdravi prehrani
Poimenovanje sadja
Priprava vitaminskega napitka
Z otroki sedimo v polkrogu ali krogu. Najprej se pogovorimo – slikovni prikaz o zdravi prehrani nato poimenujemo sadeže, ki jih imamo na razpolago. Pri sami pripravi vitaminskega napitka so bili otroci bolj opazovalci, saj je njihova starost še nekoliko premajhna za samo pripravo le – tega.
Jutranji pozdrav
Pogovor o pomenu gibanja za naše zdravje
Poligon v večnamenskem prostoru
Joga za otroke: Pozdrav soncu
Z otroki sedimo v polkrogu ali krogu. Najprej se pogovorimo – slikovni prikaz o gibanju za zdrav način življenja Pri premagovanju ovir so potrebovali veliko najine pomoči pri posamezni oviri. Pri jogi so sledili čeprav so potrebovali večkratno demonstracijo.
Janja Dragar Ribič

Skupina: Sove
Starost: 5 – 6

GIBALNA ABECEDA

CILJI:
Razvijanje koordinacije oziroma skladnosti gibanja (koordinacija gibanja celega telesa, rok in nog) in ravnotežja.
Abeceda kot objekt igre.
Otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa.
Otrok skozi gib razvija pred bralne in pred pisalne sposobnosti in spretnosti
V naši skupini smo skozi vse leto velik poudarek posvetili porajajoči se pismenosti zato smo v dejavnosti tudi vsakodnevno vključevali gibalno abecedo in tako tudi skozi gib spoznavali črke naše abecede. Otroci so se tako tudi skozi gibanje seznanjali z začetnim opismenjevanjem in z lahkoto spoznavali in osvojili vse črke naše abecede. Velikokrat smo tudi ob gibalnih odmorih izkoristili čas, da smo se razgibali in umirili ob naši gibalni abecedi ter sledili glavni niti našega projekta Zdravje v vrtcu z naslovom – Počutim se dobro. Skozi gibalno abecedo smo spoznavali tudi prostor in se učili orientacije v prostoru ter kasneje z večjim zanimanjem posegali po slikanicah z velikimi črkami in se v jutranjem krogu igrali igre Pokaži kaj znaš!.
Otroci so velikokrat tudi v sami igri posegali po naših gibalnih kartah in se ob ogledalu opazovali ter spoznavali telo v prostoru tudi skozi drugo dimenzijo. Gibalna abeceda je tako v naši skupini vzpodbudila zanimanje za črke ter jih dnevno spodbujala in marsikateremu otroku olajšala prehod v šolo, ki jih čaka jeseni.

ZAIGRAJMO PREDSTAVO v skupini Sove, 5 – 6 let, enota Gaj

Del projekta Počutim se dobro je tudi otroška domišljijska igra skozi katero otrok lahko spoznava svet okoli sebe ter se spontano srečuje s svojimi strahovi, ki jih vedno premaga in tako pridobiva pozitivno samopodobo o sebi in svetu, ki ga obdaja. Otrok se v svoji vlogi, ki si jo izbere počuti dobro, prepričan je vase in predvsem preizkuša svoje zmožnosti (glasovne, gibalne, vlogo vodje…..).
V naši skupini smo ob različnih slikanicah spoznavali zgodbe, ki so jih otroci poslušali dnevno jih obnavljali ob Pravljičnem palčku. V kotičku z lutkami so otroci velikokrat posegali po prstnih in ročnih lutkah zato smo se odločili, da sami naredimo predstavo in jo zaigramo staršem. Predstavo smo naredili po klasični slikanici Zrcalce. Z veliko vnemo smo se lotili izdelave pripomočkov, glasbe, ki nam je bila znana ter iz naših znanih pesmic naredili predstavo, v kateri so nastopale ob glasbeni spremljavi naše živali iz slikanice Zrcalce. Otroci so samo dramatizacijo in vživljanje v različne vloge vadili spontano v kotičkih in se kasneje odločili s katero živaljo se bodo predstavili v naši predstavi. Naredili in posneli smo dve predstavi saj so se vloge in želje podvajale. Obe predstavi so otroci odigrali doživeto zato smo jih glede na razmere posneli v naši igralnici in jih staršem pokazali na CD posnetku ob zaključku leta.

Skupina: SOVE
Starost: 5-6 let
USTVARJAMO V NARAVI
CILJI:
Razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem.
Negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja.
Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.
Otroci gozd spoznavajo na različne načine in z uporabo vseh čutil. Gozd s svojim raznolikim terenom in materialom otroke spodbuja h gibanju, ustvarjanju, razmišljanj ter jih predvsem s pomočjo neokrnjenega otroškega razmišljanja, doživljanja omogoča izkustveno učenje, kjer otrok na podlagi poiskusa/napake spoznava osnovne pojme na vseh področjih kurikuluma in si širi obzorje. Skozi igro v naravi otrok tudi pridobiva pozitiven odnos do narave in zavedanje kako sta narava in človek povezana v sobivanju, povezovanju, učenju.
Lepo vreme nas je zvabilo v naravo, kjer so otroci lahko neizmerno uživali in ustvarjali. Tako smo na svojih poteh ob gozdu , predvsem pa ob reki poiskali skrite kotičke in ustvarili trajne spomine, ki smo jih včasih prinesli tudi v igralnico. Tako so otroci ob poti našli odpadni naravni material iz katerega so gradili hiše, zavetje za živali ter spoznavali, da je narava eno samo naravno igrišče, ki spodbuja, uči in nam prinaša mir, zadovoljstvo in nas spodbuja, da jo začutimo z vsemi čutili. Otroci so ob izbranem materialu ustvarjali svoje umetniške slike iz kamnov, cvetlic, palic, listov in tako umetnost povezali z naravo.

Jasna Bizjak

Skupina: POLŽI
Starost: 3-5
AKTIVNOST: Osebna higiena – umivanje rok

Z otroki smo že v septembru veliko časa namenili navajanju na osebno higieno. Ugotovila sem, da je največja težava ravno površno umivanje rok. Zato smo si ogledali posnetek o umivanju rok. Posnetek je bil otrokom všeč in smo si ogledali kar nekajkrat. Pogosto smo postopek tudi v jutranjem krogu ponovili in si seveda pomagali z zgodbo. Otroci so se poistovetili z zgodbo o traktorju in travniku in preko te zgodbe ter ob ustreznemu slikovnemu materialu se je natančnost pri umivanju močno izboljšala. Ko smo se konec januarja ponovno vrnili v vrtec, pa je bilo seveda popolnoma na mestu, da smo vse dejavnosti tudi ponovili. Otroke sem še dodatno motivirala z lutko. Na naše de-javnosti so se odzvali tudi starši, ki so povedali, da otroci tudi njih opozarjajo doma kako se pravilno umiva roke. Pri umivanju moram otroke dnevno opozarjati oziroma spomniti na sam potek. se pa pogosto zgodi, da v umivalnici tudi spomnijo eden drugega. V umivalnici smo tudi nalepili slikovni material vsakega posameznega dejanja pri umivanju. Otroci si fotografije pogosto ogledajo in si z njimi tudi pomagajo, da kakšen del umivanja ne izpustijo. Mislim, da je potrebno kar nekajkrat letno namenit nekaj časa pravilnemu umivanju rok in temu nameniti kar nekaj usmerjenih dejavnosti.

 

AKTIVNOST: Gibanje

Največ časa smo v letošnjem šolskem letu namenili gibanju in tako skrbeli predvsem za naše zdravje. Z otroki smo imeli vsakodnevne gibalne minute, večkrat tedensko smo pripravili vadbene ure in skoraj vsakodnevno smo hodili na sprehode v naravo. Otroci so bili res aktivni. Veliko gibalnih dejavnosti smo izvedli v naravi, saj smo se tako še najbolj ognili potencialnemu prenašanju virusov. Vsakodnevne gibalne minute smo izvedli že v jutranjem krogu. Sledila sem počutju otrok in smo včasih več časa namenili konkretnemu gibanju, spet drugič pa dihalno sprostitvenim tehnikam. Največ vadbenih ur smo izvedli v gozdu, kjer smo pripravljali poligon iz naravnih materialov.
V začetku sem ga pripravila sama in so otroci le pomagali, kasneje pa so ga oni kar samoiniciativno pripravili. Pomagali smo si z vejami, hlodi, kotanjami, manjšimi hribčki, z lubjem… Otroci so bili neverjetno ustvarjalni pri uporabi materiala. Pri tem so razvijali kar nekaj gibalnih sposobnosti in predvsem so v največji meri poskrbeli za to, da so iskali lastne poti za premagovanje gibalnih ovir in da so razvili tudi sposobnost zaupanja v svoje gibalne spretnosti. Kadar zaradi dežja nismo odšli v gozd, so bili kar razočarani in so ob prvem sprejemljivem vremenu sami opozorili na to, da moramo iti. Veliko poudarka pa smo dali tudi na igranje gibalnih igric. Igrali smo se jih le nekaj, vendar smo se te igrali ves čas. Proti koncu šolskega leta, so se jih včasih igrali že kar sami, brez mojega vodenja.

AKTIVNOST: Po lužah

Ker je moto naše skupine, da smo zunaj skorajda v vsakem vremenu, smo letos hodili ven tudi v dežju. Izpustili smo le dneve, ko je res lilo. Za pomoč sem seveda morala zaprositi starše, ki so prinesli otrokom škornje, dežnike in dežne plašče. Ugotovila sem, da otroci dežnikov še ne znajo uporabljati in zato se je uvod v sprehode po dežju pričel v igralnici. Skupaj smo se najprej pogovorili ob aplikatih na kaj moramo biti pri hoji v dežju pozorni, ogledali smo si tudi sam dežnik, se ga naučili odpirati in zapirati in veliko časa smo namenili pogovoru o varnosti in o tem kako med uporabo dežnika skrbimo tudi za vse otroke, ki so ob nas (da kdo koga ne sune z dežnikom…). Dejavnost smo nato nadgradili s sprehodom z dežniki po atriju, kjer so otroci dobili tisto začetno izkušnjo kako hoja z dežnikom izgleda, da ga je potrebno držat nad glavo… Na koncu pa smo se odpravili na sprehode. Vedno sem iskala neprometne poti, saj se otroci med hojo niso mogli držati za roke. Najbolj so seveda uživali, kadar smo našli velike luže in so si lahko privoščili popolnoma sproščeno uživanje ob skakanju po njih. Sicer smo imeli kasneje veliko dela s preoblačenjem in starši s sušen-jem oblačil in čiščenjem škornjev, vendar smo z obilico dobre vole tudi to vedno uredili. Pri vseh teh dejavnostih pa sem morala pomiriti še nekaj staršev, ki so se bali predvsem tega, da bi se otroci med temi dejavnostmi prehladili. Ko sem jim razložila vse pozitivne vidike bivanja zunaj v vsakem vremenu in vse ukrepe ob prihodu nazaj v vrtec, pa so se pomirili in so pričeli aktivno so

Jana Strojan

Skupina: KRESNIČKE
Starost: 3-5

MOJE TELO
Z otroki smo kar nekaj časa spoznavali telo in čutila. Pogovarjali smo se o negi telesa, o delih telesa, o tem, kakšno funkcijo ima določen del telesa. Otrokom je bila tema zelo všeč, veliko stvari so vedeli, veliko stvari smo poiskali v različnih otroških revijah in knjigah. Z otroki smo spoznavali čutila, okušali smo sladko, slano, kislo in grenko. Izdelali smo jezik in narisali točke, kateri okus kje okušamo. Seveda so otroci to poskusili tudi sami. Izdelovali smo plakate na temo zdrava hrana (prehranska piramida), iz različnih materialov smo izdelovali svoje telo (kocke, plastelin, paličice…).

VARNO V PROMETU
Z otroki smo kar nekaj časa posvetili tej temi, saj je zelo pomembno, da se otroci v prometu vedejo odgovorno in poskrbijo za svojo varnost. Pogovarjali smo se o prometnih znakih, o tem, kako se hodi ob cesti, kako po pločniku, kako se vedemo varno v prometu. Zelo veliko smo hodili na sprehode, po travnikih, po gozdnati poti, po pločniku ob cesti. Otroci so se sprehajali po različnih poteh in s tem spoznavali, kako se lahko v določenih situacijah vedejo. Na primer po gozdni poti lahko malo potečejo, kar ni nevarno. Je pa nevarno teči ob cesti. Otroci so imeli vedno pri sebi kresničko in jopič. Na parkirišču. Pred vrtcem, smo si naredili poligon s prometnimi znaki in signalizacijo. Otroci so tisti dan s seboj pripeljali poganjalce ali skiroje in so se vedli po poligonu, kot bi bili pravi udeleženci v prometu.

GIBANJE
Z otroki smo se vsakodnevno gibali. Imeli smo različne poligone, postaje z različnimi gibalnimi nalogami in izzivi. Z otroki smo hodili na izlete. Odpravili smo se na Križentaver, na Tabor, odpravili smo se do Domžal, do vagona in še in še. Otroke sem navadila na to, da se je pred kakršno koli dejavnostjo ogrejejo (predhodno smo se o tem seveda pogovarjali, zakaj je to dobro in kako se ogrejemo). Vsak dan smo imeli že v jutranjem krogu različne gibalne dejavnosti, kot so joga za otroke, različne gibalne igre (pajkova mreža in dejavnosti na mreži, različni skoki, poskoki, vsak otrok je pokazal gibe, ostali so mu sledili in še in še.). Večkrat smo gibanje povezovali še z drugimi področji (matematika (štetje poskokov, gibov), narava (poskoki do določene rastline, iskanje drobnih živali v počepu, kolikor vidiš nečesa iz narave, toliko počepov…), družba (različne socialne igre ), jezik , umetnost…
Katja Frol Štefan

Skupina: Čmrlji
Starost: 5-6

BIVANJE V NARAVI- HOJA PO HRIBČKIH
Z otroci radi bivamo v naravi. Zato Smo v letošnjem letu izvedli projekt » Z Martino po hribčkih« in spoznavali naše okolje. Ne glede na vremenske pogoje, tudi mraz, smo se odpravili na vrh našega zastavljenega cilja.
Z Martino smo se večkrat odpravili na obisk okoliških hribčkov v Ihanu. Obiskali smo nekaj že znanih višjih točk, nekje pa smo bili prvič. Sami smo se večkrat odpravili na Križentaver oz. Veliki vrh. Pokazala nam je nam bolj neznane hribčke kot so Ajdovščina, Sv. Miklavž nad Ihanom in Oklo. Da smo se povzpeli do vseh teh končnih točk, smo prehodili veliko kilometrov, obiskali še druge bolj znane višje dele Ihana – Tabor nad Ihanom, konjiški center Brdo, ter spoznali veliko novih gozdnih poti. Na izlete smo se odpravili v soncu ali hladnem vremenu.
Kot zanimivost naj poudarim, da smo se odpravili tudi proti Študi in v center Domžal, kjer smo si ogledali občinsko stavbo.
Otroci so radi hodili na izlete, saj so pravi pohodniki, občasno je bila potrebna vzpodbuda, a so uživali in s tem spoznavali višje lege našega Ihana.
BEZGOV SIRUP
Ker naš vrtec biva blizu gozdička, katerega obiščemo v vseh letnih časih, smo to zelo dobro izkoristili. Opazili smo, da v naši okolici nekaj diši in cveti. Bil je bezeg. Veliko otrok je bezeg poznalo že od doma. Otroci so samostojno pripovedovali, da doma pridelajo bezgov sirup, zato smo to storili tudi skupaj. Na sprehod smo se odpravili opremljeni z vrečko in škarjami, kjer smo nabirali bezgove cvetove. Otroci so cvetove sami trgali, kjer so jih lahko, midve pa sva si pomagali še s škarjami. Otroci so cvetove pridno prinašali v vrečko. Našteti smo morali 30 cvetov. Ko smo prišli nazaj v vrtec, je bila voda za nas že prekuhana in ohlajena. V vodo so otroci stresli 3 kg sladkorja, 3 citronke in dodali še 3 narezane limone. V vodo smo dodali še 30 bezgovih cvetov in premešali. Mmm, kako nam je dišalo. Vse to smo pustili čez noč v igralnici in naslednji dan je takooo dišalo. Precedili smo sirup, ga nalili v stekleničke in ga tudi poskusili. Otroci so pohvalili naš skupni izdelek. Seveda je bil to najboljši, saj so poleg sodelovali prav oni. Vsak izmed otrok je domov odnesel 2dcl stekleničko, na kateri je bil napisan recept.

Katarina Košenina

 

Skupina: Polžki
Starost: 1-3
Moje telo
Pri dejavnosti smo se pogovarjali o našem telesu ter delih telesa. Dele telesa smo kazali ter jih ob tem poimenovali. Uporabili smo izraze za štetje posameznega dela. Šteli smo tudi prste na rokah in nogah. Ker prstov na nogah niso videli zaradi copat, so si tisti, ki so želeli, copate sezuli in smo lahko prešteli še prste na nogah. Vsak otrok se je ogledoval tudi v ogledalu. Vendar pa so poleg sebe opazovali tudi druge otroke in kazali kaj opazijo na njih. Najbolj so opazovali lase, čopke deklic ter gibanje drug drugega (korakanje, poskoki). Nato sva pripravili prostor s papirnatimi polami, pri tem otroci še niso vedeli kaj bomo delali. Nato se je vsak otrok ulegel nanjo, kjer sem naredila njegov obris. Ostali otroci so obrisovanje z zanimanjem opazovali in me spraševali kaj delam. Vsak otrok si je po obrisu svoj obris na papirju ogledoval ter kazal obrisane dele telesa. Večina otrok je dele telesa prepoznala in jih pravilno poimenovala. Nato je vsak posamezen otrok svoj obris pobarval s kredami. Ker so bili obrisi veliki, so imeli veliko dela z barvanjem, vendar pa so bili zelo vztrajni in so vsi otroci brez težav svoj obris pobarvali. Obrise otrok smo po končani dejavnosti obesili na stene in so si jih vsak dan hodili ogledovat. Svoje obrise so otroci večinoma prepoznali ali pa so vprašali kateri je njihov obris in naslednjič vedeli. Ob opazovanju obrisov je bila najbolj zanimiva njihova ugotovitev, da so veliki.

Lutkovna igrica: Z masko
Ko smo se po epidemiji vrnili v vrtec so bile maske na obrazu vzgojiteljic obvezne. Otroci so na začetku spraševali zakaj imava masko na obrazu, čeprav pa nihče od otrok ni bil zaradi tega prestrašen (z masko so se verjetno srečevali že pri starših). Da bi to otroci čim lažje sprejeli, sem se odločila pripraviti lutkovno igrico, v kateri bi otrokom na drugačen in tudi zabaven način to predstavila. V predstavi pride zajček v gozd z masko in ostale živali se sprašujejo zakaj ima zajček masko na obrazu. Zajček jim v zgodbi pojasni kaj so virusi, kako virusi vplivajo na nas in kako se pred njimi zaščititi. Živali so se na koncu odločile, da bodo za svojo zaščito ter zdravje in zaščito ostalih prijateljev v gozdu tudi začele nositi masko. Po končani predstavi so otroci kot po navadi pristopili do lutk in jih opazovali ter rokovali z njimi. Zajčku, ki je imel masko pa so mu jo dajali dol in nazaj gor, pri tem pa se pogovarjali z njim, da mu jo bodo dali gor, da ne bo zbolel. Po predstavi so otroci še nekaj dni kasneje govorili, da imava vzgojiteljici masko, da bova zdravi. Tako so naju zjutraj ob prihodu otrok v vrtec lažje sprejeli, da sva imeli masko na obrazu. Sedaj pa so se že navadili in niti nihče ne omeni več maske saj so se že dobro privadili.

Gozd in travnik
Ker smo veliko časa preživeli zunaj, smo v spomladanskem času spoznali gozd in travnik. En dan smo namenili raziskovanju gozda. Pred tem smo se pogovorili o varnem bivanju v gozdu. Skupaj smo si ogledali del gozda, do kje lahko otroci raziskujejo, da se ne bi preveč oddaljili. Na začetku smo si skupaj ogledali drevesa, jih potipali, poslušali oglašanje ptičev in plezali po štorih. Nato pa sem otrokom pustila prosto raziskovanje gozda. Najprej so bili previdni in so bili zelo blizu mene. Nato so našli veje in z njimi vlekli po tleh ter opazovali kaj se dogaja. Nekateri so nabirali želod in ga dajali na kup, drugi so po potki tekli. Čas ki smo ga preživeli v gozdu je hitro minil in smo morali nazaj v vrtec. Ker je bilo otrokom raziskovanje zabavno, sem se odločila naslednji dan oditi na travnik. Prav tako smo se tudi pred odhodom pogovorili o varnem bivanju na travniku. Tako kot v gozdu smo tudi na travniku najprej opazovali skupaj. Ogledali smo si travniške cvetlice in opazovali travniške živali. Nato smo bili tudi mi metulji in smo tekli po travniku, s poskoki pa smo uprizarjali kobilice. Potem sem otrokom prepustila prosto pot raziskovanju. Otroci so nabirali travniške cvetlice, opazovali čebele na cvetlicah in lovili metulje. Nekateri otroci pa so preprosto le tekli po travi in se ob tem smejali. Ker je bilo otrokom zabavno, bomo to še večkrat ponovili.
Maja Kerep

Skupina: MIŠKE
Starost: 3-5

Dejavnost – Zdrava prehrana
V vrtcu si prizadevamo za zagotavljanje optimalnega razvoja vsakega otroka. K temu pa vsekakor spada tudi spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad otrok in zdrava prehrana, ki jo nudimo. Zato smo v skupini spoznavali različno sadje in zelenjavo, ki so jo otroci s starši prinesli v vrtec. Pripovedovali so kaj od tega jedo doma, kaj jim je všeč in kaj ne. Zelenjavo in sadje so vonjali, tipali, okušali, opazovali barve, oblike, ugibali kaj se skriva v notranjosti. Igrali smo se didaktične igre ( spomin ) ter izdelali prehransko piramido. Skupaj smo si ogledali risani filmček Nekoč je bilo življenje ter raziskovali maketo človeškega telesa. Skuhali smo si zelenjavno juho in si večkrat privoščili sadni ali sadno zelenjavni smoothie ali pa samo ustvarjali zabavne sadne krožnike. Pri tem je večina poskusila vse, nekaterih otrok pa nismo uspeli prepričati.

 

Dejavnost – Sajenje sončnic, solate ( od semena do… )
Otroci so pri igri z zemljo opazovali sestavo, barvo, prepustnost, oblikovali iz nje, jo tehtali z nestandardnimi količinami. Preizkušali so letenje semen in opazovali dravesa ob vetrovnem dnevu. V lončke smo posadili semena in skrbeli za nji dokler jih nismo presadili na vrt. Doživeli smo tudi uničenje solate zaradi polžev. Risali smo kaleča semena. Opazovali rast, postavljali domneve in ugotavljali spremembe ter se naučili kaj vse potrebuje rastlina za rast.

 

Dejavnost – Igra z naravnim materialom
Otrokom največ pomeni igra manipulacije z različnimi materiali. V ta namen sva otrokom ponudili različne naravne materiale ter jim nudili različne izzive in izkušnje. Tako smo se večkrat odpravili na sprehod ob Kamniški Bistrici in na bližnji travnik ter se igrali v naravi z listjem, travo, kamni, zemljo, plodovi. Veliko materiala smo prinesli tudi v igralnico, kjer so se možnosti različnih pristopov k igri še povečale. Otroci so res uživali in se vedno znova vračali k temu načinu igre.

Maja Novak

Skupina: RAČKE
Starost: 2-4

ZDRAVJE V VRTCU- POČUTIM SE DOBRO 2
V šolskem letu 2020/2021 smo se v naši skupini posvetili dobremu počutju ter prijetni klimi. Hodili smo na sprehode, medtem sproščeno klepetali in prepevali. Med sprehodi smo se včasih ustavili v bližnjem gozdičku, kjer so se otroci lahko sproščeno igrali z naravnimi materiali ali pa samo poslušali ptičje petje in zvoke narave. Ko vreme ni bilo primerno za gibanje na prostem, smo spoznavali zdravo prehrano in zdrav način življenja, 1x tedensko pripravljali smoothie ter ob tem spoznavali različne sestavine, ki jih lahko dodamo za boljše počutje in splošno zdravje. Mesec maj smo namenili športu in športnim aktivnostim, športni opremi in oblačilom ter vajam za sproščanje in umirjanje. Tako so otroci lahko igrali nogomet, košarko ter se preiskusili tudi v drugih športnih panogah, po športnih aktivnostih pa smo čas posvetili umirjenim dejavnostim kot so masaže za otroke ter joga za otroke. Otroci imajo tudi zelo radi glasbo in male ritmične inštrumente, zato smo skozi celo šolsko leto veliko prepevali, igrali na male ritmične inštrumente, plesali na klasično inštrumentalno glasbo, ter se ob njej tudi sproščali.
Mateja Vuk

Skupina: LISIČKE
Starost: 2-4 leta
OB SLIKANICAH SE POČUTIMO DOBRO

Cilji:
– Otrok ob knjigi doživlja ugodje, veselje, zabavo, povezuje estetsko in fizično ugodje ter pridobiva pozitivni odnos do literature.
– Otrok razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta (predvsem podobo književne osebe in dogajalnega prostora).
– Ob poslušanju in pripovedovanju pravljic ter drugih literarnih del razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznava moralno-etične dimenzije; s književno osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje.
– Otrok razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu.
– Otrok razvija jezikovno zmožnost v različnih funkcijah in položajih ob vsakodnevnih dejavnostih in v različnih socialnih situacijah.

V skupini Lisičke imamo slikanice še posebno radi. Radi jih beremo, gledamo, se ob njih pogovarjamo. Tekom šolskega leta smo v igralnici oblikovali različne knjižne kotičke. Poskrbeli smo, da so se v kotičkih nahajale raznovrstne knjige. Občasno smo oblikovali tudi tematske kotičke, v katerih so se nahajale knjige vezane na različne tematske sklope (zdravje, čutila, barve, števila …). Čas za slikanico smo našli vsakodnevno, večinoma pa kar večkrat dnevno. Otroci so slikanicam prisluhnili na blazini, v kotičkih in na ležalnikih. Poskrbela sva, da so bili pri branju aktivni, da so imeli možnost vprašanj, pogovora, nadaljevanja stavkov in opisovanja ilustracij. Otrokom je bilo posebno všeč branje v našem tako imenovanem Lisičjem brlogu. Otroci so se v njem stisnili, se udobno namestili na blazine in penaste fotelje ter uživali v potovanju po svetu slikanic. Ob branju se vsi počutimo dobro, tako da bomo tako imenovani ‘čas za slikanico’, našli tudi v prihodnje.

3. KDO SE SKRIVA …

Cilji:
Zavedanje samega sebe.
Pozorno opazovanje; otrok prepozna, kdo v skupini manjka oz. je skrit.
Otrok ima možnost biti skrit in razkrit oz. prepoznan.
Otrok se seznanja z igro, v okviru katere je potrebno upoštevati pravila.
Doživljanje ugodja ob igranju, skrivanju, razkrivanju.
Otrok izvaja naravne oblike gibanja.

Igro, Kdo se skriva pod odejo, smo se igrali večkrat, tako da smo njeno zahtevnost postopoma stopnjevali. Igro smo se najprej igrali tako, da so otroci sedeli v krogu, enega pa smo pokrili oz. skrili. Glede na to, da so otroci mirovali oz. niso spreminjali svojih položajev je bilo ugibanje zelo hitro in lahko. Igro smo nadgradili z gibanjem. Otroci so se prosto sprehajali, skakali, plazili … po prostoru. Na vnaprej dogovorjeni znak npr. plosk so se ustavili in zaprli oči. V tem času je vodja nekoga pokril z odejo in rekel: »Kdo se skriva pod odejo?« Vprašani so začeli z opazovanjem in ugibanjem. Vodja je bil sprva vzgojitelj oz. pomočnik vzgojitelja, kasneje pa tudi starejši otroci. Otroci so se ob igri zelo zabavali. Ob napakah smo se skupaj smejali in ugibali znova.
Skrivanje in razkrivanje je vsem prinašalo veliko dobrega počutja. V okviru igre smo zagotovili tudi možnost ‘ne biti skrit, če ti to ne paše’. V kolikor otrok ni želel, da ga skrijemo je to pokazal z vnaprej dogovorjenim znakom (npr. gledanjem in odkimavanjem, dvigom obeh rok itn).

LISICA SE GIBA

Cilji:
– Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje, plezanje, plazenje itn.).
– Razvijanje koordinacije oziroma skladnost gibanja (koordinacija gibanja celega telesa, rok in nog), ravnotežje.
– Usvajanje osnovnih gibalnih konceptov: zavedanje prostora (kje se telo giblje), načina (kako se telo giblje), spoznavanje različnih položajev in odnosov med deli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi, med ljudmi.
– Iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov.
– Otrok spoznava, kako lahko sam ohranja svoje zdravje; zaveda se pomena gibanja za ohranjanje zdravja.

V skupini Lisičke se zavedamo, da je za ohranjanje zdravja izrednega pomena tudi gibanje. Gibalne minute, v okviru katerih izvajamo različne naravne oblike gibanja, izvajamo vsakodnevno. Včasih se gibamo brez pripomočkov, včasih uporabimo pripomočke (žoge, obroče, tulce, ‘plavalne črve’ …). Gibanje povezujemo tudi s plesom, glasbo in malimi instrumenti. Enkrat do dvakrat tedensko realiziramo sprehod po okolici vrtca. Takrat, v naravi, vsak na svoj način, premagujemo razne gibalne ovire: se vzenjamo in spuščamo po vzpetinah, prestopamo debla, hodimo po kamnih, preskakujemo luže, se sklanjamo pod vejami itn. Enkrat tedensko realiziramo vadbeno uro v telovadnici, kjer številne gibalne pripomočke izkoristimo za oblikovanje različnih gibalnih postaj ali poligonov. V okviru vseh naštetih aktivnosti se zavedamo pomena gibanja ne le za naše zdravje, temveč tudi za naše dobro počutje.

OB SLIKANICAH SE POČUTIMO DOBRO

Cilji:
– Otrok ob knjigi doživlja ugodje, veselje, zabavo, povezuje estetsko in fizično ugodje ter pridobiva pozitivni odnos do literature.
– Otrok razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta (predvsem podobo književne osebe in dogajalnega prostora).
– Ob poslušanju in pripovedovanju pravljic ter drugih literarnih del razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznava moralno-etične dimenzije; s književno osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje.
– Otrok razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu.
– Otrok razvija jezikovno zmožnost v različnih funkcijah in položajih ob vsakodnevnih dejavnostih in v različnih socialnih situacijah.

V skupini Lisičke imamo slikanice še posebno radi. Radi jih beremo, gledamo, se ob njih pogovarjamo. Tekom šolskega leta smo v igralnici oblikovali različne knjižne kotičke. Poskrbeli smo, da so se v kotičkih nahajale raznovrstne knjige. Občasno smo oblikovali tudi tematske kotičke, v katerih so se nahajale knjige vezane na različne tematske sklope (zdravje, čutila, barve, števila …). Čas za slikanico smo našli vsakodnevno, večinoma pa kar večkrat dnevno. Otroci so slikanicam prisluhnili na blazini, v kotičkih in na ležalnikih. Poskrbela sva, da so bili pri branju aktivni, da so imeli možnost vprašanj, pogovora, nadaljevanja stavkov in opisovanja ilistracij. Otrokom je bilo posebno všeč branje v našem tako imenovanem Lisičjem brlogu. Otroci so se v njem stisnili, se udobno namestili na blazine in penaste fotelje ter uživali v potovanju po svetu slikanic. Ob branju se vsi počutimo dobro, tako da bomo tako imenovani ‘čas za slikanico’, našli tudi v prihodnje.

Mira Vladimira Vrankar, Peter Tomažin

 

Skupina: SONČKI
Starost: 2-3
EVALVALVACIJA ZDRAVJA V VRTCU
1. Zdrava prehrana – Melisa
Že v začetku vrtčevskega leta smo velik poudarek namenili osebni higieni. Ponovno smo ogledali posnetek o pravilnem umivanju rok. V tem obdobju so se začeli pojavljati ugrizi med otroki, zato smo s pogovorom in posnetkom o pravilnem ščetkanju zob preusmerili ugrize med otroki na ugrize zdrave prehrane v obliki sadja, zelenjave in nesladkanih napitkov. Zdravo prehrano smo spoznavali z natančnim opazovanjem (vid), jo otipali s čutnimi receptorji na rokah (tip), poslušali, kako se posamezno sadje odziva na rezanje, strganje, trkanje, grizenje (sluh), jo okušali (okus) in vonjali (voh). Večina okusov jim je bila všeč, kakšen pa tudi ne kot npr. mladi sir. Za papriko so otroci menil, da smrdi. V našem vrtcu priporočamo pitje nesladkanih pijač, s poudarkom na pitju vode. V okviru tematskega sklopa pa smo se odločili, da pripravimo napitek iz melise, saj nas v svoji bogati rasti razveseljuje prav na naši vrtni gredici. O melisi smo se najprej seznanili preko knjige in IKT-ja, kasneje pa smo si pridobili dejansko izkušnjo kar na vrtu. Meliso smo zelo dobro spoznali, vse od korenin, stebla in listov. Pri njenem rezanju so otroci uporabljali škarje in sprotno ugotavljali, kako zelo diši. Vonj jih je spominjal na limono. Nabrano meliso smo najprej pregledali in jo “stuširali” z vodo. Po moji demonstraciji so otroci trgali posamezne liste in jih odlagali v skupno posodo. Večina otrok je bil dolgotrajno motiviranih in tudi zelo natančnih. Natrgane liste melise so otroci prelili z vodo, stebla pa odnesli v kompostnik. Namočeno meliso smo shranili v hladilniku, ostalo meliso pa smo odložili na papir, da se je posušila. Posušeno smo kasneje uporabili za melisin čaj. Naslednji dan smo namočeno meliso precedili in jo poskusili. Vsi otroci so jo poskusili in prav nihče se ni pritoževal, da ni sladka. Nekateri so celo spraševali, kdaj jo bomo pripravili. Otroci so jo tako vzljubili, da z meliso vsakodnevno obogatimo tudi našo pitno vodo, saj se z njo zelo odžejamo
2. Gibanje
Tudi v tem letu, sem velik poudarek namenila gibanju. Poleg vsakodnevnih gibalnih minut v igralnici, atriju in na igrišču, smo se veliko gibali tudi v naravi. Naša enota stoji namreč v bližini travnikov, gozda in okoliških hribov, tako da smo dano razgibanost pokrajino dobro izkoristili v obliki vsakodnevnih krajših in daljših sprehodov. Z gibanjem na prostem smo tako utrjevali svojo odpornost pa tudi vzdržljivost. Nekateri otroci so v začetku imeli pri daljši hoji in vzpenjanju na bližnji hrib Tabor veliko težav, saj so imeli zelo malo tovrstnih izkušenj. Težave so se pojavljale tudi pri hoji po neravnih in naravnih površinah kot so korenine na gozdni poti, hoja po zorani njivi, hoja po hribu navzdol, po vodi, blatu…Vsakodnevni sprehodi so kmalu pokazali pozitivne rezultate, saj smo načrtovane daljše poti prehodili v krajšem času in postali bolj vzdržljivi. Tudi mraz, veter, dež ali sonce nas ni odvrnilo od načrtovanega pobega v naravo. V gozdu smo se preizkusili tudi v plezanju po drevesih in premagovanju poligona v obliki podrtih debel. Najbolj nam je bila všeč hoja in igra z blatom, staršem pa občutno manj.
3. Svetovni dnevi povezani z zdravjem – Čebele
Letos smo raziskovali tudi pomen čebel za naše zdravje in jih seveda vključili tudi v tradicionalni slovenski zajtrk, ki poleg mleka, kruha, jabolka in masla, vključuje tudi njihov pridelek, med. S čebelami smo se spoznavali tudi preko tematskega sklopa Na travniku, kjer smo jih res dobro spoznali. V našo vrtno gredico smo posadili medonosne rastline, s katerih čebele pridno nabirajo cvetni prah. Zelo dobro smo usvojili tudi novo pridobljeno znanje, kaj vse mi lahko naredimo za čebele in jim tako pomagamo in poplačamo za njihov trud. Z ogledom video vsebin smo spoznali življenje v panju in se naučili, da ima prav vsaka čebelo točno določeno nalogo. Spoznali smo tudi delo čebelarja, čebelnjak in različne medene izdelke. Žal nam je bilo, da nas zaradi ukrepov, ni mogel obiskati čebelar. Na bližnjem čebelnjaku so si ogledali tudi panjske končnice in ugotovili, da je panjev res veliko. Spoznali smo, da se čebelnjaku in čebelam ne smemo preveč približati, zato smo jih opazovali z varne razdalje. Hkrati pa smo ugotovili, kako pridne in skrbne so kranjske sivke in da nam ne želijo nič slabega, zato jih ne pobijamo. Za tradicionalni zajtrk smo se še posebej potrudili, saj smo s skupnimi močmi izdelali pogrinjke in trakove s tipalkami in se tako spremenili v veliko čebeljo družino. Najslajša nam je bila sladka izkušnja, ko smo s krožnika okušali cvetlični med kar s prsti. Nekateri prsti so bili namreč zelo hitri in medu je hitro zmanjkalo.
Slavi Perpar Ibrčič

Skupina: PTIČKI
Starost: 4-6
SOCIALNE IGRE
Socialne igre otroke sproščajo, povezujejo in jim dajejo priložnosti za učenje socialnih veščin.
Različne poznane socialne igre se igramo najmanj enkrat tedensko skozi celo šolsko leto v jutranjem krogu. Otrok ima na ta način možnost razvijati sposobnosti in načine za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje v prijateljskih odnosih z enim ali več otroki. Izpostavila bi dve socialni igri, ki so se jih otroci vedno znova želeli igrati in so bile največkrat izbrane v tem šolskem letu. Pajkova mreža je vsem poznana socialna igra, ki so jo otroci nadgradili in obogatili. Pajkovo mrežo smo pletli s klopčičem volne. Otrok, ki je ujel klopčič z volno je v svoji roki zadržal vrvico in povedal svoje ime ter ime otroka, ki bo klopčič ujel. Na koncu je vrvica povezala vso skupino. In ko je eden od otrok vprašal:« Kje pa je pajek?« se je pričelo nadaljevanje socialne igre, ki so jo otroci vzljubili in smo se jo večkrat igrali tekom šolskega leta. Poklicala sem pajka in skozi domišljjsko igro so se otroci spremenili v pajkca, ki se je plazil pod pajkovo mrežo. Pajkci pod mrežo so se menjali. Na koncu so otroci stopili na stol in pod mrežo povabili vzgojiteljici, ki sta poskrbeli za smeh otrok. V socialni igri Koš sadja si je vsak otrok izbral na samolepilnem lističu narisano sadje (več vrst sadja so v času jutranjega zbiranja narisali prisotni otroci) in si ga nalepil na majico. Otrok v sredini kroga je bil jabolko in ko je poklical določeno vrsto sadja, so izbrani otroci vstali in zamenjali stol. V tistem času je jabolko poiskalo prazen stol.  Otrok, ki je izgubil svoje mesto, se je v nadaljevanju spremenil v jabolko. Igro smo večkrat ponovili z različnimi vrstami sadja. Na tak način so otroci spoznavali tudi njim tuje in manj znane vrste sadja. Socialne igre nas tudi zabavajo in spravijo v dobro voljo zaradi humornosti in smeha, ki je sestavni del naših jutranjih srečanj. Otroci se sprostijo do te mere, da včasih celo pozabijo, da imajo strah pred skupino, nastopanjem in izpostavljanjem.

VADBENA URA NA IGRIŠČU

Igrišče je prostor, kjer se otroci počutijo sproščeno in svobodno. Pomembno je, da otroke v predšolskem obdobju spodbujamo h gibanju in jim omogočamo čim več gibanja na prostem. V tem šolskem letu sem igrišče večkrat izkoristila za izvajanje vodene vadbene ure, ki je vključevala premagovanje različnih gibalnih poligonov in igranje gibalnih iger. Vključena so bila različna športna igrala in športni pripomočki, ki so otrokom nudili možnost premagovanja različnih gibalnih problemov. Med različnimi gibalnimi aktivnostmi bi izpostavila valjanje po hribu navzdol. Podlaga je bila iz debelega filca, ki je otrokom omogočala zabavo in sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja ter razvijanje koordinacije in orientacije. Otroci so vodili uvodni del s tekom in hojo po znani in utečeni progi. Na manjši grič sredi našega igrišča so se vzpenjali in spuščali v gibalni igri Zidar. Pri tem so otroci skušali zbežati skozi živi zid, ki so ga oblikovali ujeti otroci. Na igrišču smo veliko uporabljali različno velike žoge, s katerimi so se otroci učili lovljenja in podajanja ter kotaljenja na različnih podlagah. Najbolj pa jih je pritegnila gibalna igra Tiha žoga, ki smo se jo igrali v zaključnem delu. Pri tem je žoga v krogu potovala od enega do drugega otroka, enkrat počasi, pa hitro in vedno hitreje in včasih super počasi. Takrat so bile oči otrok usmerjene v žogo in njeno predajo drugemu otroku. Pri tem so razvijali koordinacijo oko-roka in spoznavali pomen sodelovanja v skupini. Igrišče je prostor, kjer so lahko vsi otroci aktivni pri vodenih dejavnostih, na različnih igralih in v prosti igri navezujejo socialne stike, sprostijo svojo energijo in zadovoljijo potrebo po gibanju. Vse to pa pomembno vpliva na otrokovo dobro počutje in zdravje.

SPREHOD V NARAVO

V današnji tehnološki dobi postaja igra otrok vedno bolj statična: pred televizijo, računalnikom, tablico… Zato je moja naloga, da otrokom omogočim, da so čim bolj gibalno aktivni in s tem vplivam na njihovo dobro počutje in zdravje. Sprehode v naravo in bližnjo okolico smo izvajali v vseh letnih časih. Pozimi, ko je padal sneg in pomladi, ko je padal dež in smo na sprehode odhajali v dežnih plaščih. Sprehod v dežju je bil zelo zanimiv in tih. Gibanje je otrokova osnovna potreba, preko nje otrok spoznava svet in doživlja ugodje.  Krajše in daljše sprehode smo tedensko izvajali na urejeni pešpoti, ki teče po levem in desnem bregu Kamniške Bistrice. Na sprehodu smo opazovali naravo in njeno okolico, poslušali oglašanje različnih ptic, opazovali drevesa in reko v vseh letnih časih. Iz narave smo v vrtec prinašali različen naraven material, ki smo ga uporabili pri likovnih dejavnostih. S kamni in listi smo se poigrali tudi na sprehodu. Z njimi smo gradili in oblikovali, jih urejali ter razvrščali. Spoznavali in prepoznavali ter poimenovali smo različne travniške rastline in male travniške živali. Nabirali smo travniške šopke za naše mize v igralnici. Vsako leto izvedemo mini kros na velikem travniku ob športnem igrišču. Najprej smo označili in izmerili progo, ki so jo otroci večkrat pretekli v dolžini 300m. Najprej so tekli dečki in nato deklice. Spodbujali so eden drugega in se veselili svojega uspeha. Na koncu smo imeli svečano podelitev medalj za vse otroke, ki sta jih pripravitli vzgojiteljici in podelili otrokom. Sproščeno razvijanje in izvajanje naravnih oblik gibanja, razvijanje moči in hitrosti ter spoznavanje športnega vedenja in sodelovanja so bili cilji, ki smo jih spoznavali in dosegali tekom šolskega leta.
Miranda Grošelj

 

Skupina: ČEBELICE
Starost: 4-6
VARNOST V PROMETU
Cilji:
pridobivanje veščin, povezanih s prometno varnostjo otroka kot pešca in kolesarja..
spodbuditi otroke k pripenjanju varnostnih pasov med vožnjo vseh potnikov v vozilu,
spodbujanje staršev k opazovanju in spremljanju vedenja njihovih otrok v prometu,

S prometno vzgojo smo preko celega leta razvijali spretnosti in sposobnosti, ki omogočajo razvijanje varnega in samostojnega vedenja v prometnem vsakdanu. Otroke sva spodbujali h krepitvi veščin za kulturno vedenje v prometu, in jih ozaveščali s pomembnostjo upoštevanja pravil v prometu v vlogi pešca, kolesarja ali sopotnika v vozilu.
Z zanimivimi dejavnostmi sva želeli pritegniti k sodelovanju tudi starše, saj sva se zavedali, da mora prometna vzgoja potekati usklajeno med vrtcem in družino.
Skozi izvedbo dejavnosti sva ozaveščali otroke o prednostih in koristih, ki jih ima varno vedenje v prometu, zato sva vrtcu pripravili veliko aktivnosti s področja varnosti v prometu: hoja, varna vožnja s kolesom (dnevi kolesarjenja) rolanje, tek, obisk policistke, sodelovanje v projektu Pasavček.

GIBANJE
Cilji:
Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje, plezanje, plazenje
Omogočanje gibalne dejavnosti otrok
Spoznavanje osnovnih varnostnih ukrepov, ki so potrebni pri izvajanju gibalnih dejavnosti, ter ozaveščanje skrbi za lastno varnost in varnost drugih

DEJAVNOSTI:
Gibalne minutke (vsakodnevno);
Vadbena ura v večnamenskem prostoru;
Dnevno gibanje na prostem (vrtčevsko igrišče, sprehodi in pohodi v bližnji okolici: raziskovanje narave…);
Jesenski kros;
Orientacijski pohod
Dnevi kolesarjenja;
Rolanje;
Celoletne gibalne dejavnosti iz knjižice Mali sonček…
Skozi celo šol. leto sva vsakodnevno načrtovali gibalne aktivnosti za otroke, ter jim skozi raznolike gibalne dejavnosti vzbujali veselje do gibanja. Ob tem so otroci spoznavali, da z gibanjem krepijo in ohranjajo zdravje.
Pri gibalnih dejavnostih so otroci pokazali velik interes za izvajanje tako pri spontanih kot pri vodenih dejavnostih. Otroke sva navajali na varnost pri izvajanju dejavnosti, uporabi igral, rekvizitov in jih ozaveščali o pomenu varnosti in sprejemanju osebne odgovornosti zanjo.

Nina Trdin

ZDRAVJE V VRTCU
Skupina: METULJI
Starost:3-5

V skupini metuljev smo se kljub epidemiološkim razmeram, ki smo jih imeli v lanskem in letošnjem letu veliko pogovarjali o zdravju samem, o skrbi za naše zdravje, o tem kaj vse pripomore za naše dobro počutje in kako ostanemo zdravi. Otroci so v svojih odgovorih povedali, da si je potrebno dobro umivati roke, se veliko igrati zunaj, telovaditi in ostati doma kadar smo bolni. Skupaj smo se odločili, da bomo vse to poskušali storiti tudi v vrtcu, da ostanemo zdravi vsi.
Tako smo se celo leto, ki smo ga preživeli v vrtcu vsakodnevno veliko gibali v naravi, na sprehodih kot tudi v telovadnici. Za bivanje na prostem smo izkoristili vsak dan, kljub mogoče slabšemu vremenu in različnim rahlim padavinam, tudi otroci so vedno izkazali veliko dobre volje za igro in raziskovanje na prostem in v gozdu.
Poleg gibanja smo poskrbeli tudi za spoznavanje zdrave prehrane. Najprej smo se seveda pogovorili o tem, kaj oni radi jedo in ali je to zdrava ali nezdrava hrana, s sličicami, ki so jih prinesli otroci od doma smo na plakatu razvrstili še zdravo in nezdravo prehrano. Mesečno smo pripravljali različne zdrave napitke, ker je bilo to delo njihovo so jih skoraj vsi vedno na koncu tudi z veseljem poizkusili. Obiskala nas je tudi zobozdravnica in tudi ona otrokom poudarila kaj je zdrava in nezdrava hrana.
V pomladnih in poletnih mesecih pa smo skrbeli za varno igro na igrišču, saj se je bilo potrebno zaščititi pred soncem. Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj je pomembno za dobro in varno bivanje na soncu, zato smo in še vedno na igrišče in sprehode odhajamo v zgodnejših urah, poskrbimo za dovolj tekočine tudi na igrišču, ter se več časa zadržujemo tudi v senci.

Saša Šinkovec

 

Skupina: ŽABICE
Starost: 4-6
Zdrava prehrana
Z otroki smo se skozi celo leto pogovarjali o zdravi prehrani. Na podlagi najinih ugotovitev sva ugotovili, da otroci jedo več ali manj eno in isto sadje (jabolka) oz. hrano. Osredotočili sva se na sadje, ker sva menili, da bova lahko otrokom na zanimiv način približali še ostalo sadje. V knjigah smo pogledali kakšno sadje vse poznamo, kje raste,… Pogledali smo si recepte za pripravo zdravih napitkov,… Po pregledanih vsebinah smo se odločili, da bomo nekaj stvari tudi sami naredili. Tako smo pripravili sadna nabodala, kompot, sadne napitke,… Otroci so si sami umili in narezali sadje in že s tem so dobili večjo željo po preizkušanju različnega sadja. Otroci so v velikem interesu sodelovali pri vseh dejavnostih in se veselili preizkušanja sadja. Velika večina otrok je preizkusila novo sadje in obenem so tudi spoznali nove okuse. Začeli so jesti še drugo sadje. Najin cilj je bil dosežen , otrokom sva na zanimiv način približali tudi ostalo sadje, ki ga do sedaj niso poizkusili.

Varovanje okolja
Vsi se zavedamo, da je zelo pomembno, da skrbimo za naš planet. Otrokom sva s pomočjo knjig in video vsebin želeli približati kaj vse se dogaja z naravo, če ne skrbimo za naše okolje. Otroci so bili presenečeni in žalostni, ko so videli kaj se lahko zgodi živalim, če odlagamo odpadke v naravo. Imeli smo čistilno akcijo, kjer smo očistili okolico vrtca. Prinesli sva različne “odpadke” in otrokom predstavili, kako se razvrščajo v zabojnike. Sprehodili smo se tudi do ekološkega otoka, si ogledali zabojnike, seznanili otroke z pravilnim razvrščanjem, ter odvrgli odpadke vanj. Hodili smo na sprehode v naravo in gozd, kjer sva dali velik poudarek na zavedanje otrok, kako lepa je naša narava, ki nas obdaja, da jo moramo varovati. Izdelali smo tudi mandalo v gozdu, da so otroci videli kako prijetna je lahko igra v naravi in kaj nam ponuja. Kadar smo imeli izlete z malico sva poudarjali kako pomembno je, da odnesemo vse odpadke v zabojnike oz. domov. Otroci so pridobili veliko pozitivnih izkušenj in zavedanj o skrbi za naravo.

Gibanje
Kot vsako leto sva tudi letos dali velik poudarek gibanju. V skupini so se izvajale vsakodnevne gibalne minutke in gibalne ure. Izvajali sva jih v igralnici, atriju, večnamenskem prostoru ali zunaj. Veliko časa sva namenili gibanju zunaj v naravi in gozdu. Imeli smo veliko daljših sprehodov v okolici Domžal. Večkrat sva pripravili poligon, kjer so otroci spoznavali različne športne rekvizite. Organizirali sva dneve vožnje s skiroji, imeli smo tudi tečaj rolanja in kolesarjenja. Obiskovali smo športni park v Ihanu, kjer smo se razgibavali, igrali različne elementarne igre, seznanili sva jih s štafetnimi igrami in igrami tekmovanj. Otroci so pridobili veliko novih gibalnih izkušenj in napredovanj.
Slađana Trapić

Skupina: Mravljice
Starost: 2-4
MOJ VRT
V skupini Mravlje iz enote Krtek smo v pomladnih mesecih v atriju pripravili svoj vrtiček. V korita smo posejali različna semena cvetlic in zelišč, ter tedensko opazovali in skrbeli za njih. Otroci so se ob tem naučili, da je za naravo potrebno skrbeti, rastline negovati, zalivati,… Naš vrt že lepo cveti in zanj bomo skrbeli tudi preko poletja.
CILJ: Otrok je raziskovalec narave, pojavov z nešteto možnostmi v katerih uživa se uči, sprosti.
UMIVANJE ROK
Po ponovnem prihodu v vrtec po zaprtju sva z otroci urili pravilno in natančno umivanje rok. V kopalnici sva jim pripravili slikovna navodila o umivanju rok, ogledali smo si posnetek o pravilnem umivanju rok, ter se naučili pesem Umivaj si roke. Da so otroci lažje osvojili pravilno umivanje rok sva jim na roke odtisnili štampiljko z motivom »bacilčka«, ki so ga morali nato odplakniti. Teme sva se lotili na način, da so se otroci udeleževali v sproščenem vzdušju.
CILJ: Otrok spoznava, kako se lahko varuje pred poškodbami, boleznimi in škodljivimi snovmi. Otrok spoznava, da na njegovo zdravje vpliva on sam.

GOZDNI VRTEC
Tako v začetku šolskega leta, kot tudi po vrnitvi nazaj v vrtec smo z otroci obiskovali bližnji gozd, kjer so otroci raziskovali, prinašali naravni material, se z njim igrali in ustvarjali. Ob tem smo spoznavali tudi skrb za čisto okolje, peli in plesali v gozdu med drevesi.
CILJ: Privzgajati čut in pozitivni odnos do žive narave. Otrok razvija pozitiven odnos do gibanja na svežem zraku.
JOGA ZA OTROKE
Preko celega leta sva v skupini po jutranji rutini z otroki izvajali jogo za otroke. Otroci so ob tem razvijali motoriko, ravnotežje, koncentracijo in se sproščali. Dejavnost je bila kratkotrajna, da so imeli dovolj pozornosti in zbranosti a kljub temu, dovolj časa za mirno izvedbo vseh vaj. Otroci so se dejavnosti radi udeležili, sodelovali so vsi brez dodatnih spodbud.
CILJ: Razvijanje moči, natančnosti, gibljivosti in vztrajnosti.

Špela Zemljič Kociper

 

Skupina: PTIČKI
Starost: 4-5 let
SODELOVANJE IN TIMSKO DELO -TEGA SE JE TREBA NAUČITI: POSLUŠANJE, DOGOVARJANJE, DELITEV DELA, KOMUNIKACIJA, OPAZOVANJE, SPREJEMANJE-GRE ZA VREDNOTE, KI SO NUJNE ZA DELO V SKUPINI.
EVALVACIJA 3- DEJAVNOSTI:
OBISK DRUŽIN OB PUSTNEM SPREVODU-SPREJEMANJE
Otroci so pust v svoji domišljiji in seveda ob spodbudi staršev doživljali že mesec pred pustnim časom. Prisluhnili smo njihovim idejam, razvijanju domišljije in samozavesti. Pa vendarle je nastopil tudi čas norčij in vragolij. Vzgojiteljice smo družine spodbujale k šemljenju otrok in prihajanju v vrtec, kjer smo pripravili pustno vzdušje. Starši so sprejemali naše pobude in ob tem sodelovali, ter otroke raznoliko našemili. Ker naše rajanje ob pustnem času ni poznalo meja, smo se na pobudo otrok odločili, da gremo na pustni sprevod po naselju v bližini vrtca. Da bi bili bolj glasni in opazni so otroci predlagali, da se opremimo z malimi glasbnenimi inštrumenti. Vsak otrok si je izbral svojega in se ob igranju nanj z njim gibalno-plesno poistovetil z likom, ki ga je predstavljal. Mimoidoči ljudje na ulicah so se ustavljali, nas opazovali, ter prisluhnili našemu petju-igranju. Izražali so pohvalo in želje po pustni norosti in igrivosti, ki je značilna za ta čas. Naša igrivost in veselje pa nas je popeljala tudi mimo hiš, kjer živijo naši otroci. Želeli so, da se na dvorišču hiše ustavimo in s petjem, ter igranjem na inštrumente privabimo starše na prag hiše. Starši so prihajali na vrata, sprva obnemeli, obstrmeli in prisluhnili našemu petju, ter igranju. Vsakemu posebej so namenili pozornost z opazovanjem in mu tako izrekli dobrodošlico. Pustne šeme so si zaslužile tudi sladko nagrado, ki je bila otrokom zelo dragocena, ter dobrodošla. Najbolj smo bili na koncu vsi veseli aplavza in spodbude s strani staršev o ohranjanju, ter ozaveščanju otrok pustni kulturi. Čas veselja in rajanja je prehitro minil, ampak mi smo se veselili trenutkov, ki smo jih lahko delili, ter preživeli z mimoidočimi ljudmi in starši, ki so nas spodbudno sprejeli.
2-GRADIMO HIŠKO-KOMUNIKACIJA
Z otroki smo pogosto hodili na sprehode mimo manjšega gozdička. Spodbujala sem jih k opazovanju in raziskovanju ozkih poljskih poti, ki so vodile v naš mini gozdiček. V gozdičku sem otrokom prepustila prosto ustvarjalno igro in lahko rečem, da so se hitro znašli. Iskali so različne naravne materiale npr. veje – večje/manjše, jih poimenovali, med seboj primerjali in razmišljali kaj bi z njimi počeli. Otroci so imeli različne ideje in interese. Oblikovala pa se je skupinica, kjer so otroci zlagali, polagali ob drevo debelejše veje in luknje krpali z mahom, ki so ga našli pod grmovjem na mokrih tleh. Bolj ko so gradili, bolj je bila njihova zamisel podobna hiški, prav njihovi hiški. Zamislili so se, da bo to hiška iz džungle. Otroci so hodili okoli nje, posedali v njo in se v hiški pogovarjali. Nastajala je igra vlog, kjer so otroci črpali ideje iz vsadanjega družinskega življenja. Medsebojno so si podelili vloge in se igrali dom in družino. Samostojno so reševali konflikte in k igri povabili tudi druge prijatelje, tako da so vsi otroci imeli možnost igre v hišici iz džungle. Hiška se je skozi letne čase spreminjala. Otroci so jo ob vsakem obisku gozdička opazovali se o spremembah pogovarjali, jo popravljali ali nadgrajevali z drugimi materiali. Skozi igro so se družinski člani tudi preselili in tako hišico podrli. V tem so otroci prav posebno uživali. Prav kmalu je nastala nova še bolj izpopolnjena in doživeta. Otroci so imeli ob tem veliko dela z dogovarjanjem, usklajevanjem različnih pogledov in sprejemanjem drug drugega.
3- POSKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE-ODGOVORNOST
Ob iskanju spomladanskih znanilcev smo v našem gozdičku opazili nered. Le od kod je prišel? So se otroci spraševali. Seveda pozimi je veter robantil in prinesel v naš gozd polno smeti. So razmišljali, ampak vsega gotovo ni počel veter. Seveda to so bili neredki. Kdo pa so neredki so se nekateri spraševali? Skupaj smo ugotovili, da so to ljudje, ki živijo v bližini gozda. V gozd so nanosili polno vrtnega odpada in še mnogo več. V času, epidemije so se gotovo tu zadrževali nepridipravi in nam onesnažili gozd. Kako se bomo mi igrali so se spraševali otroci? Lahko zbolimo …. Otrokom se je zasmilila tudi narava. Le kako se bodo živali lahko skrivale pod kamenčki, vejami in krošnjami dreves? Otroke sem spodbujala k rešitvi problema. Domislili so se: kaj ko bi očistili gozd so razmišljali. Dogovorili smo se, da bomo prišli v gozd opremljeni z rokavicami in vrečkami kamor bomo odpadke vlagali, ter počistili gozd. Otroci so nestrpno čakali dan, ko se bomo ponovno odpravili v gozdiček. Ta dan je bil prav nekaj posebnega, poimenovali smo ga Zeleni dan. Poskrbeli smo za varno čiščenje odpadkov in zavihali rokave. Otroci so se razbežali po gozdu in posamično prihajali, do naju s sodelavko, ter prinašali različne odpadke. Ko smo imeli vrečo z odpadki polno smo se ozirali okoli sebe in v naselju iskali večje zabojnike kamor bi lahko odložili odpadke. Hitro smo ga našli v bližini gozda in odpadke razvrstili v zabojnike. S tem dejanjem so otroci začutili odgovornost do sebe, drugih in narave, katera je še posebno pomembna, saj otroci v njej lahko ustvarjalno izražajo del sebe. Z veseljem in navdušenjem so stekli v gozd in se sproščeno igrali v čistem gozdu.
Tadeja Lavtižar

Skupina: MIŠKE
Starost: 3-5
dejavnost: GIBAM SE VSAK DAN

Vsak dan smo v vrtcu izvajali dejavnosti, ki so krepile naše telesne sposobnosti, razvijale zaupanje vase in utrjevale dobre odnose med nami. Pogosto smo se igrali gibalne in elementarne igre, ki so bile otrokom zelo všeč. Posebno so jim bile pri srcu igre, kjer so lahko lovili, bežali in pomagali drug drugemu. Sami so največkrat izbrali že znane igre, vsak mesec pa smo spoznali kakšno novo. Uvajali smo tudi igre, kjer so otroci izpadli, kar je med njimi razvijalo zdravo tekmovalnost. Vsak teden smo imeli vadbeno uro v telovadnici, kjer smo izkoristili številne športne pripomočke in orodja. Otroci, posebno dečki, so se navduševali nad skupinskimi športi kot so: hokej, nogomet in košarka. Na igrišču so se otroci urili v vožnji s skiroji in tricikli. Na sprehodih pa so najraje tekli in se pomerili v tem, kdo bo hitreje pritekel do cilja. Pravzaprav je vse, kar je povezano z gibanjem, od vodene vadbene ure do rajalnih iger, otrokom najbolj priljubljena aktivnost. Pri tem se dobro počutijo in to je tudi najbolj pomembno.

dejavnost: ZOBNA HIGIENA

V mesecu aprilu in maju smo veliko pozornosti namenili zobni higieni in skrbi za zdrave zobe. Ob knjigah, pravljicah in video posnetkih smo se pogovarjali, kako moramo skrbeti za naše zobe. Ker zaradi epidemije nismo mogli umivati svojih zob v vrtcu, smo si naredili velike plakate spodnjih in zgornjih zob, ter na njih z zobnimi ščetkami vadili pravilno čiščenje zob. To je bilo otrokom zelo všeč in veliko časa so preživeli pri tej dejavnosti. Zobe smo naredili tudi iz različnih materialov (das masa, stiropor) in na teh modelih vadili ščetkanje. Seveda smo se učili o zdravi in nezdravi prehrani za naše zobe, ter naredili plakate, ki so nam slikovno prikazovali koristno in škodljivo hrano. Obiskala nas je tudi zobna asistentka in nam pomagala odkriti še nekatere resnice o zobni higieni. S seboj je imela živalske prijatelje z velikimi zobmi, ki so jih otroci lahko umivali z zobno ščetko. Otroci se dobro zavedajo pomembnosti zdravih zob, mi pa smo to ozaveščenost še okrepili in naredili zanimivo.

dejavnost: MI SMO PRIJATELJI

V tem šolskem letu se je naši skupini pridružilo pet novih, mlajših prijateljev, ki so bili prej v drugi skupini. Čeprav so jih ostali otroci lepo sprejeli, pa se je pokazalo, da se zaradi zaprtja vrtca in posledično manj preživetega časa v skupini, igrajo bolj ali manj le med seboj. Zato smo morali poiskati načine, da se bolj povežejo z vsemi otroki. Vsako jutro smo imeli jutranji krog, kjer so bili vsi otroci pomembni, saj smo jim zapeli pesem, jim dali besedo in pomembno vlogo pri igrah in odločanju. Vzgojiteljice smo se trudile, da so imeli ti otroci priložnost se igrati, sodelovati, se držati za roke, itd. z drugimi otroki. Postopoma so pokazali svoje talente in veščine, ter si tako pridobili pozornost in naklonjenost ostalih otrok. Sčasoma so pridobili vlogo v skupini, utrdili svojo samozavest in stkali prijateljske vezi. Kadar je v skupini prišlo do konfliktov, smo se o tem pogovarjali, otroci so predlagali rešitve in skupaj smo rešili izzive. Otroci so se ob tem učili strategij reševanja problemov in s ponosom lahko rečem, da so ob koncu šolskega leta zelo dobri prijatelji. Seveda občasno pride do manjših nesoglasij, ki pa jih otroci večinoma rešijo kar sami.

Tinkara Avsec

 

 

Skupina: Žabice
Starost: 3-5

ZDRAVJE V VRTCU
V skupini Žabice nas je skozi šolsko leto povezovala nit kako skrbimo za svoje zdravje in dobro počutje. K temu nas je spodbudilo tudi obdobje v katerem živimo. S pomočnico sva se trudili, da sva otroke seznanjali, ozaveščali in jih spodbujali k zdravem načinu življenja. Gibalne minutke smo izvajali na prostem, veliko smo se sprehajali in izkoristili bližnji gozd, kjer smo opazovali naravo, poslušali zvoke in izkoristili naravni prostor za igro, sproščanje in raziskovanje. Obiskali smo bližnjo tržnico, kjer lahko kupimo domače pridelano zelenjavo. Obiskala nas je zobna asistentka in nas seznanila z zdravo prehrano in higieno ustne votline. Praznovanje rojstnih dni sva otrokom pripravili kot cirkuško-gibalno praznovanje. Ob koncu šolskega leta pa sva otroke razveselili z izletom na Šumberk, kjer so otroci spoznavali in opazovali bližnjo okolico kraja v katerem živijo in hkrati skrbeli za svoje zdravje.
Urška Baloh

Skupina: MIŠKE
Starost: 3-4
1.IŠČEMO JABLANO PO IHANU.

Cilj: Otrok odkriva, spoznava in primerja živo in neživo naravo.

V mesečnem sklopu smo spoznavali sadež jabolko. Tako smo se odločili, da preverimo ali so v našem kraju jablane. Ugotovili smo, da obstaja več vrst jabolk. Prav tako so lahko rumena, zelena ali rdeča. Našli smo veliko jablan. Sicer so bila jabolka na njih bolj manjša in ne tako izrazitih barv, kot smo jih navajeni v trgovini. Jabolka sem jim tudi pokazala. Med sprehodom so nekateri otroci poznali pot in pripovedovali kje so doma. Kljub bolj meglenemu vremenu so otroci uživali in opazovali okolico. Tako smo ugotovili, da je potreben čas, da jabolka dozorijo in da ni vedno samoumevno, da so na voljo, kot v trgovini.

2.NAŠA ČEŽANA.

Cilj: Otrok spoznava različno prehrano in pridobiva navade zdravega in raznolikega prehranjevanja.

Načrtovali smo pripravo čežane. Otroci so bili zelo motivirani in niso pozabili na domačo nalogo. Tako smo imeli v jutranjem krogu pozdrav in pogovor o jabolkih.
Prebrala sem jim “Zgodbo o jabolkih” (Sinkovič, M.). Skozi to zgodbo smo ugotovili, da zunanja lepota ni vedno merilo za dobro in okusno. Ter da se po zunanjosti ne sodi kvalitete. Otroci so že zelo dobro osvojili pojma jabolko in jablana tako da že sami dobro vedo, da je drevo, ki obrodi jabolka, jablana.
Po izčrpnem pogovoru smo se zbrali skupaj za mizo, kjer sem jim pokazala pripravo za čežano. Najprej sem jim razložila kaj potrebujemo, da naredimo čežano. Še prej pa so si tako otroci, kot jaz umili roke, saj je to zelo pomembno za našo higieno. Vprašala sem jih kaj moram najprej narediti z jabolki. Bili so malo zmedeni, saj niso pričakovali kaj želim od njih. Ko sem jih vprašala, kaj so oni najprej naredili pa so že povezali, da moramo jabolka najprej umiti. Jabolka sem nato olupila in jih narezala na manjše koščke. V posodi se je nabral kar zajeten kup koščkov. Preden pa sem dodala začimbo cimet sem vsakemu otroku dala za povohat začimbo. Želela sem izvedeti na kaj jih spomni. Veliko jih je odgovorilo, da na jabolčni zavitek oz. “Štrudelj”. Povezali smo z prazničnim časom. Tako sem v jabolka nasula malo cimeta in nekaj sladkorja, ter zalila z malo vode, ter mešala. Otroci so eden po eden, zaradi varnosti pogledali, kako se jabolka počasi kuhajo. Nekaj časa sem kuhala in mešala. Ko so se jabolka dobro razkuhala je nastala čežana. Razdelila sem čežano v lončke. Otroci so jo za mizo najprej pogledali, nato sem želela, da jo vonjajo in šele na koncu poskusijo. Čežana jim je bila slastna in niso imeli težav z okušanjem. Tudi tukaj so bili večinoma odgovori, da jih spominja na “Štrudelj”. Ugotovili smo, da je tako sladka, kot kisla.

3.UČIMO SE PRAVILNEGA UMIVANJA ROK.

Cilj: Otrok pridobiva navade nege telesa.

Začeli smo v jutranjem krogu z gibalnimi minutami. Izkoristila sem čas ter jim predstavila, kako pravilno umivamo roke s pomočjo telovadbe. Razgibali smo roke, prikazala sem pravilno kašljanje v komolec in dajanje roke na usta, ko zehamo.
V pogovoru smo ponovili zakaj si moramo roke umivati. Pri ogledu IKT vsebine z temo umivanja rok smo ugotovili še pravilen potek. Vsak posamezen otrok si je še praktično pravilno umil roke v umivalnici. Nekateri so hitri in s tem tudi površni. Zato sem vsakega posebej z navodili vodila v poteku umivanja rok. To bomo še večkrat usvajali tako, da bodo otroci na koncu usvojili pravilen potek umivanja.

4.RAZGIBAJ SVOJE TELO.

Cilj: Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje, plezanje, plazenje,…).

V naši skupini se vsakodnevno poslužujemo naravnih oblik gibanja. Ter dajemo veliko pozornosti tako vsakodnevnim gibalnim minutkam, kot izvajanju teka ter različnega gibanja. Tako je pomembno, da tudi pri otrokih ozavestimo vsakodnevno sproščeno gibanje. Poskrbeli smo za izvajanje tako skokov, poskokov, teka in hoje, ki smo ga izvajali zunaj. Ter plazenja in valjanja, ki smo ga izvedli v večnamenskem prostoru vrtca. Izvajanja teh gibalnih veščin se otroci zelo radi poslužujejo in so tudi velikokrat pobudniki takšnega gibanja.

5. SKAČEMO, KOT ZAJČKI, ŽABICE, MIŠKE,…

Cilj: Otrok ima možnost razvijati sposobnosti in načine za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje v prijateljskih odnosih z enim ali več otroki.

V večnamenskem prostoru, kjer so se otroci gibalno ogreli, sem jih najprej pozdravila in jim povedala kaj se bomo danes igrali. Bili so že navdušeni nad igro “Lisička kaj rada ješ?”. Vendar sem najprej želela, da se igramo igro “Gibanje živali”. Tako smo začeli z gibi medveda, ptice, miške, kače, slona, zajčka, žabe in mačke. Pri gibanju ptice so imeli nekateri otroci nekaj težav, zato sem jima še enkrat pokazala, da ptica krili z krili in kako prikažemo kriljenje z rokami. Otroci so se pri oponašanju gibov zelo potrudili.
Tako smo nadaljevali z igro “Lisička kaj rada ješ?” Otroci so že večkrat spraševali po njej. Najprej sem jih vprašala, če poznajo pravila igre. Nekaj so povedali, vendar sem jim raje še enkrat obrazložila. Najprej sem bila jaz lisička. Nato pa so se otroci zamenjali. Deklice so imele težave, saj so le malo otrok ujele. Medtem, ko so bili fantje bolj hitri. Spomnili so se veliko različne hrane. Le na začetku so deklice bolj ponavljale tiste reči, ki sem jih jaz povedala. Fantje pa so se spomnili tudi nekaj reči, ki niso bile za pojest, saj so se pri tem smejali in jim je bilo zabavno. Na začetku so pogledovali nazaj. Zato sem jih opozorila, da je namen igre poslušanje in ne gledanje. Navodila so nato upoštevali. Otroci, ki so spraševali pa so se držali za roke. Igra je bila otrokom všeč, saj so se sprostili. Ter jo želeli večkrat ponoviti.

Valentina Lukan

 

Zdravje v vrtcu 2019/2020

Program promovira zdravje ter usmerja izvajanje aktivnosti za ohranjanje in krepitev zdravja v vrtčevskem okolju in izven tega. V okviru programa so organizirana tudi izobraževanja za vzgojitelje, ki nudijo strokovno podprte vsebine povezane z zdravjem. Izpostavljeni so predvsem dobro počutje, ustvarjalnost, izmenjava dobrih praks in sodelovanje s strokovnjaki NIJZ. Letošnja rdeča nit je: Počutim se dobro. V projekt se je vključilo 17 oddelkov s 34. strokovnimi delavci. Izobraževanja, ki ga organizira NIJZ, se je udeležilo 18 vzgojiteljic. Dejavnosti, ki so potekale so predstavljene na spletni strani vrtca, spodnja povezava.

C:\Users\Vrtec\Documents\KATARINA\LDN 19,20 ZBIRNA MAPA\ZDRAVJE V VRTCU DOGODKI\zdravje v vrtcu kolaž.jpg

Koordinator: Katarina Kos Juhant

ZDRAVJE V VRTCU: POČUTIM SE DOBRO

KREATIVNOST (ustvarjanje ali opazovanje) umetnost: / likovna, glasbena, dramska/, narava, jezik

  • Nanašanje marmelade z žlico na piškote, opazovanje ostalih otrok
  • Posipanje piškotov s sladkorjem in opazovanje
  • Gledališka igra s kamenčki: Trije prašički-vzpostavljanje dialoga
  • Izbiranje in polaganje gumbov na narisan vzorec-opismenjevanje
  • Nanašanje barve na prst in tiskanje s prstom po prašičku
  • Izbiranje žičke, opazovanje luknjic, iskanje luknjice z žičko-koordiniranje očesa in roke, potiskanje kosmatene žičke skozi luknjico-fina motorika
  • Poigravanje z glasbenim inštrumentom-DEŽNI NIZ: opazovanje, obračanje, poslušanje, zaznavanje občutkov

Enota Palček, Tadeja Lavtižar

1. Tematski sklop: ČUSTVA

V uvajalnem obdobju, se mi je zdelo najpomembnejše, da so najprej zagotovljene osnovne potrebe otroka. Otrok, ki se počuti varno, sprejeto in ljubljeno, bo svojo čustveno navezanost lažje prenesel tudi na svojo 3. pomembno osebo v življenju, na svojo vzgojiteljico. Otrokom sva preko dnevne rutine in dejavnosti predstavite spodbuden, pozitiven in realen vidik vrtca, kjer pa so bila večkrat prisotna tudi otrokova negativna čustva kot so strah, jeza in trma. Preko različnih vsebin, glasbe, slikopisov, lutk, ogledal in blazin smo spoznavali in prepoznavali naša čustva in ugotovili, da nismo vedno veseli in žalostni ter da so v nas prisotna še številna druga čustva. Še posebej so nam všeč žoge z izrazi čustev in vzporedno gibanje, pri katerem se vedno tudi čustveno sprostimo. Na vratih naše igralnice smo pritrdili čustveni kazalnik, s katerim otroci ponazorijo svoje počutje, saj se govorno še slabše izražajo. Tako je tudi nama v veliko pomoč pri prepoznavanju počutja otrok, saj je odkrit tako, kot so otroci.

Enota Krtek, Valentina Lukan

SADNA SOLATA

Otrokom sva naročili naj v vrtec prinesejo sadje, ki ga imajo radi. Prav vsak je prinesel banane, jabolka, hruške, grozdje, mango..). Z otroci smo se posedli v krog, poimenovali je bilo tega po več kosov. Povedali ali raste na naših vrtovih ali se ga kupi v trgovini, barvo, se pogovorili ali se sadež olupi ali ne… Otroci so pravilno napovedovali odgovore, opažam že nekaj let, ljubitelji sadja. Otroci so si nadeli predpasnike, si umili roke v k mii. Vsak izmed otrok je dobil svoj kuhinjski nož in narezal izbrano sadje. Opažala spretni pri rezanju, drugi so se trudil. Seveda je tudi odvisno kateri sadež so rezali. Če pomoč, sva jim bili na razpolago. Vso narezano sadje smo nato dali v veliko skledo smo še malo vode. Ker je potrebno delovno površino za seboj pospraviti, so se otroci predpasnike in se nato posedli k dobri sadni malici, ki so si jo pripravili kar sami.

IZLET NA KRIŽENTAVER

Z otroci se večkrat odpravimo na sprehod ali izvajamo gibalne minutke. Tokrat smo na naš bljižni hrib, Križentaver oz. Veliki vrh. Otrokom sva povedali, da se bomo odpravili kjer je potrebna hoja, ne le naravnost ampak tudi v hrib. Naročili sva jim tudi malico, vrhu, kar pa je šee boljša motivacija da čim prej pridemo na cilj. Prišel je dan, ko smo si na rame dali nahrbtnike in odšli v naravo. Otroci so med hojo opazovali naravo, drevesa, ptičje petje, hodili po začrtani poti, sledili markacijam ( seveda so jih otroci že kar tekmovalno samo potjo je potekal sproščen pogovor med otroci in tudi vzgojiteljicami. Otroci so previdni na kamenje na poti in opozarjali drug drugega pred ovirami. Sledili so si v koloni, tekmovalnosti. Mlajši otroci so potrebovali pomoč pri kakšni oviri. Presenetili so me, prispeli na vrh, kjer smo se odžejali ins i privoščili sadno malico. Sledila je igra med domišljijo otrok. Pot nazaj v vrtec ni bila težavna. Vsi otroci so uspešno osvojili vrh Velikega Vrha.

BEZGOV SIRUP

Ker naš vrtec biva blizu gozdička, katerega obiščemo v vseh letnih časih, smo to zelo Opazili smo, da v naši okolici nekaj diši in cveti. Bil je bezeg. Veliko otrok je bezeg poznalo Ker sva s sodelavko pripravljeni z otroci deliti najino znanje, sva se odločili da skupaj sirup. V jutranjem krogu sva pokazali kaj sva prinesli ( sladkor, citronko in limone), ker bezgovi cvetovi, smo jih odšli nabrat. Na sprehod smo se odpravili opremljeni z vrečko bil bezgov grm med samimi koprivami, sem otrokom povedala, da koprive pečejo in potki. Strigla sem bezgove cvetove in jih podajala otrokom, ki so jih nato dajali v vrečko. 30 cvetov. Otroci so mi kazali kje naj strižem, a kaj ko bi za te cvetove potrebovala lestev. nazaj v vrtec, kjer so nam v kuhinji že pripravili vrelo vodo. V vrelo vodo smo stresli citronke in dodali še 3 narezane limone. V vodo smo dodali še 30 bezgovih cvetov kako nam je dišalo. Vse to smo pustili čez noč v igralnici in naslednji dan je takooo dišalo. sirup, ga nalili v stekleničke in ga tudi poskusili. Otroci so pohvalili naš skupni izdelek. najboljši, ker so poleg sodelovali prav oni. Vsak izmed otrok je domov odnesel 2dcl bil napisan recept. Sirup smo razdelili tudi po igralnicah našega velikega vrtca.

»UMIJ ROKE«

Po zelo znanem virusu in dolgotrajni odsotnosti, smo se vrnili v vrtec, spet v naš vsakdanjik. kar nekaj navodil glede higiene v vrtcu, sva otroke med umivanjem opazovali in ugotovili, splaknejo pod vodo. Zato sva v teh dneh veliko časa namenili umivanju rok po korakih. umivanje čim bolj temeljito. Za začetek smo si ogledali film NIJZ- Ostal bom zdrav- med samim ogledom filma, že preizkušali kako obrniti roke, kaj točno morajo umiti. plakat, ki imamo pritrjenega pri vseh umivalnikih. Otroci naj sledijo korakom umivanja držijo. Da pa sva otrokom to še bolj približali sva poiskali sličice, ki so jih otroci pobarvali gosenico, na kateri so nalepljeni koraki za umivanje rok. Otroci vedo, da so to naredili mogoče zaradi tega bližje. Po tednu dni sva že opazili, da si otroci dalj časa umivajo korak izpustijo, a se med seboj opominjajo. Pozorni so, da res izperejo vso umazanijo, rokah. Zagotovo bomo tudi v prihodnje še spodbujali, da bi si prav vsi znali pravilno umivati.

ZDRAVA PREHRANA

Ker se je bližal obisk zobne asistentke, sva otroke že predčasno seznanili s tem. Pogovarjali zdravo za nas, kaj ni dobro za naše zobe. Katere zobe imamov ustih, kaj se zgodi ko nato zrastejo.. Zakaj je potrebno da obiščemo zobozdravnika, kaj se zgodi če jih ne kar nekaj informacij že od doma, vedo katera hrana je zdrav za naše zobe in katera okrepili z plakatom veselega in žalostnega zobka. Iz reklam smo izstrigli različne prehrambene izdelke, ki smo jih potem razvrstili glede na pozitivno ali negativno lastnost na naše zobe, razvrstili. Otroci so pravilno razvrščali. A vedno ko so našli kaj od sladkih dobrot se jim je kar zasmejalo. Dnevno pitju vode, splakovanju zob, k tem da doma pojejo čim manj sladkarij… Ob obisku zobne naše delo pohvalila in še dodatno podkrepila z igro kaj je dobro in slabo za naše zobe. prinesli tudi zobne ščetke, da jim je pokazala kako se umiva in daje prav, da jim v tem starši. Spodbudila je tudi k obisku zobozdravnika, ki naj redno pregleduje njihove zobe.

Enota Krtek, Katarina Košenina

V skupini Čebele vsakodnevno skrbimo za naše zdravje. Dnevno bivamo na igrišču, hodimo na sprehode v okolico vrtca, se sprehajamo po gozdu, telovadimo,…

V času jeseni smo spoznavali in okušali jesenske pridelke, ki smo jih prinesli od doma. Izdelali smo zdrave napitke, skuhali sadno kašo in postavili pravo tržnico s sadjem in zelenjavo, katere smo prodajali za gumbe. V goste smo povabili sosednji skupini, ki sta se povabilu z veseljem odzvali. Vso »kupljeno« sadje smo kasneje v času malice tudi pojedli in tako na nek način poskrbeli za ohranjanje našega zdravja.

V zimskih mesecih smo pripravljali sadna nabodala, kuhali čaj z limono in medom ter vsakodnevno skrbeli za našo dobro gibalno počutje.

Zelo velik poudarek pa smo dali tudi na skrb za našo higieno. Otroci redno skrbijo, da so roke čiste, saj jih umivajo z vodo in milom.

Enota Krtek, Anja Bešter

Otroke, stare od 3 do 4 leta, je obiskala zobna asistentka. Z njeno pomočjo so si otroci umili zobe s svojimi zobnimi ščetkami. Svoje znanje so nato utrjevali s čiščenjem velikih zob plišastim živalim. Vsi skupaj smo se strinjali, da le pravilno in redno umivanje pomaga ohranjati zdrave in lepe zobe.

1. ČUSTVA: Z otroki smo se pogovarjali o čustvih, kako se oni trenutno počutijo, ali jih je kdaj strah, so žalostni, itd. S pomočjo blazin s čustvi smo prepoznavali različna čustva in se o njih pogovarjali. Z lutkami, ki prikazujejo čustva, smo igrali igre vlog in se vživljali v razna čustva.

2. BRANJE ZA SPROSTITEV: Branje je ena najbolj priljubljenih in sproščujočih dejavnosti za otroke. Takrat se otroci bodisi usedejo bodisi uležejo bodisi stisnejo k svojim prijateljem in uživajo v poslušanju pravljic. Te vedno pri otrocih vzbudijo različna čustva in o teh občutkih se tudi pogovarjamo.

3. GIBANJE IN PLES: Vse oblike gibanja – vadbena ura, tek v naravi, sprehod, ples, gibalne minutke, itd., prebudijo v otrocih pozitivna čustva. Ob gibanju se otroci dobro počutijo, na sprehodih pa obenem raziskujemo tudi okolje.

4. ZDRAV ZAJTRK: V sklopu medenega tedna smo spoznavali zdravo prehrano in zdrav način.

Enota Gaj, Tinkara Avsec

V okviru tematskega sklopa, Kako se počutim? Kako se počutiš?, smo izvajali različne aktivnosti ob katerih smo spoznavali čustva, se zavedali svojega razpoloženja, počutja:
– Pogovor o čustvih ob slikovnih aplikacijah.
– Oblikovanje t.i. barometra razpoloženja in pogovor o počutju.
– Pogovor v manjših skupinah v t.i. čustvenem kotičku. Npr. Kdaj se smejiš? Kdaj te je strah? Kdaj si vesel? Česa se bojiš? Itn.
– Prebiranje in pregledovanje slikanic npr.:
1. VELIKA KNJIGA O ČUSTVIH (M. Hoffman, R. Asquith)
2. PIŠČANČEK PIK (M. Manček)
3. PIKA PIKAPOLONICA (Q. Greban)
4. TEČNA OPICA (S. Lang, M. Lang)
5. JEZEN SEM (K. Barnham, M. Gordon)
6. ŽALOST – Zbirka Tvoji občutki (B. Moses)
7. STRAH – Zbirka Tvoji občutki (B. Moses)
8. JEZA – Zbirka Tvoji občutki (B. Moses)
9. PREPOZNAVAM ČUSTVA: ROŽLETA JE STRAH (A. Chien Chow Chine)
– Pripovedovanje s kamni – VOLK IN TRIJE PRAŠIČKI (angleška ljudska pravljica), pripovedovanje s kronicami – ZRCALCE (G. Vitez), pripovedovanje s tulci – SLON IN PETELIN (Pigmejska ljudska) + pogovor o čustvih.
– Izražanje glasbe npr. veseli ples, žalostni ples, zaspani ples, jezni ples.
– Igra z lutkami na temo čustva.
– Prirejanje 1-1 → blazine na temo čustva.
– Gledalšče kamišibaj, Pika Pikapolonica (Q. Greban) + zaznavanje čustev npr. Kako se je počutila pikapolonica? Jo je bilo strah? Kdaj je bila vesela?
– Igranje igre spomin – tema Čustva.

Enota Gaj, Mira V. Vrankar

V skupini Zajci veliko hodimo in tečemo ob Kamniški Bistrici, beremo pravljice iz našega zajčkovega nahrbtnika, ki skupaj z zajčkom Zdravkom potuje k otrokom domov. Spoznavali smo zdravo prehrano in si naredili sadno solato ter se naučili pravilno umivati roke. Pihanje iz nosu še pridno treniramo. Preko lutke smo izražali naša čustva in preko skrbi za dojenčke in igri zdravnik spoznavali svoje telo ter skrb zanj.

Enota Cicidom, Maja Novak

Srečali smo se z različnimi strokovnjaki na področju zdravega življenja. Na obisk so prišli zdravstveni delavci: medicinska sestra, zobna asistentka, izvajali smo jogo ob umirjeni glasbi, pogovarjali o zdravi prehrani, vsakodnevno izvajali gibalne minute, brali zgodbe na temo zdravje, si ogledali IKT izobraževalno oddajo: Pravilno umivanje rok in tudi v praksi velikokrat obnavljali. Ogledali smo si tudi izobraževalne lutkovne oddaje z naslovom Ostani zdrav… . Imeli smo tudi delavnico z naslovom GIBAJMO SE S STRAŠI skupine Čmrlji .

Enota Krtek, Janja Dragar Ribič

GIBANJE V NARAVI

Gibanje je otrokova osnovna potreba, preko nje otrok spoznava svet in doživlja ugodje. Velik poudarek v našem vrtcu dajemo gibanju na prostem. Krajše in daljše sprehode tedensko izvajamo na urejeni peščeni poti, ki teče po levem in desnem bregu Kamniške Bistrice. Pešpot nam nudi opazovanje narave in okolice, poslušanje oglašanja različnih ptic, opazovanja dreves in reke Kamniške Bistrice v vseh letnih časih. V začetku junija smo kros izvedli na velikem travniku ob športnem igrišču. Najprej so tekli dečki in nato deklice. Spodbujali so eden drugega in se veselili svojega uspeha. Vsak otrok je prejel Lisičkino medaljo za pogum, tek in sodelovanje. Sproščeno razvijanje in izvajanje naravnih oblik gibanj, razvijanje moči in hitrosti ter spoznavanje športnega vedenja so bili cilji, ki smo jih zagotovo dosegli tekom šolskega leta.

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

Priprave na tradicionalni slovenski zajtrk so se v naši skupini pričele ob prihodu v igralnico. Pripravili smo mize in stole, pogrnili prte ter dodali jesenske plodove narave (jabolka, hruške, mandarine, borove in smrekove storže ter prižgali čajne svečke). Otroci, ki so prihajali v vrtec, so brez težav prišli v igralnico, saj jih je pričakala slovenska otroška ljudska glasba in otroci, ki so plesali skupaj z vzgojiteljico. Med zajtrkom se nam je pridružila moja sodelavka v kostumu čebelice, ki je s kratko animacijo presenetila in razveselila otroke. Vsako leto dobimo na ta dan med, ki ga večkrat tedensko preko dolge zime otrokom ponudiva na slamici. Ob pripravi in doživetju tradicionalnega slovenskega zajtrka otrok spoznava običaj in tradicijo.

SADNO-ZELENJAVNA NABODALA

Izpostavila bi dnevno dejavnost, ko je otrok je v vrtec prinesel eno zelenjavo in sadje, iz katerega so si pripravili sadno-zelenjavna nabodala. Vso zbrano sadje in zelenjavo so otroci ob pomoči vzgojiteljic razvrstili na dve mizi. Na eni je bilo sadje in na drugi zelenjava. Pomagali smo si tudi z računalnikom, kjer smo si ogledali sheme sadja in zelenjave. Na velikih kuhinjskih deskah so otroci v majhnih skupinah, prej oprano sadje rezali s topimi noži in natikali na kitajsko palčko (nima ostre konice). Otroci so bili zbrani pri rezanju in natikanju. Vsi so si po svojih željah pripravili sadno-zelenjavno nabodalo. Pri tem so se urili in vadili v gospodinjskih delih ter spoznavali zdrav način prehranjevanja.

VADBENA URA V TELOVADNICI

Vsak ponedeljek smo imeli vadbeno uro v telovadnici, ki se nahaja v kletnem delu našega vrtca. Vadbena ura se je izvajala celo šolsko leto. V uvodnem delu vadbene igre smo razvili svojo gibalno igro Stop. Otroci tečejo v eno in drugo stran, hoja počasi in hitro, tek in hoja v paru, različne kombinacije, različna gibanja oponašanja živali, ki se jih poslužujemo v uvodnem delu. V glavnem delu smo se igrali različne gibalne igre. Spoznavali smo različne športne pripomočke (črvi, obroči, mehki diski…), s katerimi smo izvajali različne gibalne vzorce. Poligon pripravljamo iz velikega števila športnih blazin in drugih športnih pripomočkov. Zaključimo z umiritvenimi gibalnimi igrami, masažo ob vodeni vizualizaciji, velikokrat v krogu, ob pogovoru, izštevankah, prstnih igrah. Da se ohladimo in v tišini zapustimo telovadnico.

POHOD NA MENGEŠKO KOČO

Starši so imeli možnost, da izberejo skupni pohod, ki bo potekal v popoldanskem večernem času med tednom. Tako so na prvem sestanku za starše izbrali Mengeško kočo, ki je v naši bližini za skupen pohod z otroki in vzgojiteljicama. Po označeni in večkrat prehojeni poti smo se povzpeli in prišli na vrh v dobre pol ure, saj so bili otroci zelo hitri. Med hojo sva se vzgojiteljici družili tako z otroki kot starši. Pogovori so se vrteli okoli otrok in časa, ki smo ga zaradi zaprtja vrtca preživeli doma. Na vrhu je bil otrokom na razpolago mini Zoo in igrala. Takšne oblike druženj so zelo dobre zaradi povezovanja in druženja družin, staršev in vzgojiteljic, vzgojiteljic in otrok.

Enota Gaj, Miranda Grošelj

  • Otroci so se sproščali ob zvočni masaži s tibetansko skledo.
  • Otroci so zaključili gibalno dejavnost z masažo v parih. Nekateri so se ob tej dejavnosti že zelo dobro sprostili in počutili, drugi pa so se še navajali na telesni stik.
  • Gibanje je bilo usmerjeno, otroci so se namreč »drsali« na krpicah iz blaga. Pri tem so morali uskladiti svoje gibe, da so se lahko sploh premikali po prostoru.
  • Tibetansko skledo smo spoznavali tudi tako, da so otroci sami igrali nanjo.
  • Pri premagovanju čutne poti, so se otroci predvsem osredotočali na občutke pri bosi hoji.
  • V gozdu so se otroci sprostili, se »zlili« z naravo in preprosto uživali. Na vprašanje kako se počutijo, je bil pri večini odgovor širok nasmeh na obrazu.
  • V gozdu smo tudi objemali drevesa, jih tipali, vonjali.

Enota Krtek, Jana Strojan

Dejavnosti 1: Gibalne minutke (joga za otroke, tibetanci, telovadba za možgane, razgibavanje telesa); sproščanje (čuječno opazovanje peščene ure, vodeno dihanje, položaj Zaspanec, masaže za otroke), socialne igre (Elekrika potuje, Kdo se skriva pod odejo?).

  • Opis: V skupini Žabice z otroki vsakodnevno izvajamo gibalne minutke, in sicer: jogo za otroke, tibetance, telovadbo za možgane, razgibavamo telo itn. Hkrati se velikokrat sproščamo tudi z s čuječnim opazovanjem peščene ure, čuječno vodeno dihamo in počivamo v položaju Zaspanec. Da se otroci medsebojno bolje spoznavajo, povežejo in sprejemajo, velikokrat izvajamo tudi masažo za otroke, ki otroke zelo zabava, jih sprošča, nasmeje, hkrati pa so posledično tudi bolj nežni in razumevajoči drug do drugega. Pri tem jim pomagajo tudi socialne igre: Elektrika potuje, Kdo se skriva pod odejo itn., ki se jih občasno igramo.

Dejavnosti 2: Bivanje na prostem (v vseh vremenskih razmerah)

  • Opis: Veliko bivamo na prostem, če je le možno tudi v dežju in snegu. Igramo se na igrišču, hodimo na sprehode in izlete v bližnjo okolico vrtca, bivamo v gozdu, tečemo itn. Otroci so zelo radi na svežem zraku, zato skrbimo, da smo čim več časa na prostem.

Dejavnosti 3: Jutranji pozdrav in objem, Kako se počutim danes? Kaj želim doživeti danes?

  • Opis: Ker nam je počutje otrok v skupini zelo pomembno, se v jutranjem krogu vsakodnevno pozdravimo (pozdravimo prijatelja na naši levi ali desni strani in ga pobožamo) ter se objamemo. Objemi otrokom zelo veliko pomenijo, občasno prosijo za skupinski objem, vsakodnevno pa vsak otrok izbere enega ali dva otroka in/ali odraslega, ki si ga/ju želi objeti ta dan. Če le imamo čas, otroci v jutranjem krogu povedo, kako se počutijo danes ter kaj lepega si želijo doživeti ta dan (prijaznost, veselje, smeh, objem, naklonjenost koga od prijateljev, da se skupaj igrajo, pojejo itn.). Otroci zato bolj odkrito kažejo naklonjenost otrokom in odraslim skupine, starši pa nam poročajo, da se to pozna tudi v domačem okolju, saj jih sedaj večkrat spontano objamejo ter staršem in sorojencem rečejo, da jih imajo radi.

Dejavnosti 4: Plesne urice in glasbene dejavnosti

  • Opis: V skupini veliko skupaj plešemo in pojemo ob spremljavi inštrumentov (kitara, flavta), hkrati pa otroci z nami igrajo na male inštrumente, zvočne palice.

Dejavnosti 5: tematski sklop Zdravje v vrtcu in moja čustva

  • Opis: V mesecu januarju 2020 smo tematski sklop posvetili temi Zdravje v vrtcu in našim čustvom. Spoznavali, prepoznavali smo jih ob različnih dejavnostih: brali knjige o čustvih (Rožle je jezen, žalosten, prestrašen; Vsak je kdaj srečen; žalosten, jezen, Piščanček Pik itn.), se pogovarjali o čustvih, izvajali dihalne tehnike iz knjig Rožle je jezen; žalosten, ki nam pomaga predelati čustva jeze, žalosti, se igrali z blazinami in žogami čustev (jeza, žalost, strah, veselje itn.). Skupno reševali konflikte, opazovali kakšni smo, ko se razburimo, ko smo jezni, ko smo žalostni, veseli, prestrašeni. V tem mesecu nas je obiskala tudi medicinska sestra, ki je otrokom povedala veliko o skrbi za zdravje: da se je treba veliko gibati, zdravo prehranjevati, pravilno skrbeti za higieno rok, itn. otroci so se tudi zdravo prehranjevali: jedli sadje (granatno jabolko, pomelo, pomaranče, jabolka, hruške, kivije in banane), spekli pa smo tudi zdrave bio pirine polnozrnate piškote z medom.

Zdravju v vrtcu se bomo posvečali v skupini še naprej, v naslednjih mesecih bomo z dejavnostmi nadaljevali (gibalne minutke, jutranji pozdrav in objem, socialne igre, sprostitvene tehnike, petje, ples itn.), dodali pa bomo še teme kot so Spoznavamo, raziskujemo gozd, hodili na izlete s Planinskim društvom za invalide, itn., saj želimo, da se otroci skupine Žabice dobro počutijo, da so sočutni, da se medsebojno spoštujejo, da izražajo svoja čustva, da so čim bolj umirjeni, da znajo reševati konflikte, da zaupajo vase, da počnejo stvari, ki jih veselijo in zanimajo.

Enota Krtek, Alenka Lovšin, Mateja Gabor

V skupini žabice smo spoznavali sebe, svoje telo in naša čustva. Čustva smo spoznavali ob knjigah in ob vsakodnevnih situacijah. Beležili smo jih na čustvo metru. Naučili smo se nekaj pesmic in deklamacij. Risali in slikali smo ob različni glasbi, ter skrbeli za naše telo in dobro počutje. S poučno dramatizacijo o čustvih:  Piščanček Pik, pa sva  razveselili otroke.

Enota Racman, Urška Baloh

Skupino Miške je v okviru projekta Zdravje v vrtcu obiskala zobna asistentka in nam predstavila zobno preventivo pri najmlajših otrocih. Otroci so se tako seznanjali s pravilno uporabo zobne ščetke in pravilnim načinom ščetkanja mlečnih zob. V skupini Miške med dejavnostmi velikokrat izvajamo sprostitveno- gibalne minutke, ki nas povezujejo, sprostijo in velikokrat nasmejijo. Gibalne minutke nam nudijo možnost za krepitev medsebojnih odnosov in preusmerijo marsikateri konflikt znotraj skupine v željenega.

V naši enoti Gaj so nas obiskale Češminke in skupaj z otroki vzpostavile sproščeno druženje ob plesu, medgeneracijskem druženju ter povezovanju starih običajev in prepoznavanjem simbolov v naši občini. Po obisku so nas spodbudile, da smo ustvarjali in izdelovali preproste kite iz papirja kot simbol slamnikarstva v naši občini, ki so nam ga tudi predstavile v plesu in igri.

Enota Gaj, Jasna Bizjak

OBISK MEDICINSKE SESTRE

Obiskali sta nas medicinski sestri, ki sta nam predstavili pomen zdrave prehrane in osebne higiene.

JOGA

Vsak teden izvajamo jogo v naši skupini. Tokrat smo jo imeli skupaj še s skupino Čmrlji in Žabe.

SPREHOD DO BAJERJA

Nekega zimskega dne smo si zadali daljši sprehod do bajerja. Sprehodili smo se čez polje in gozd ter se nadihali svežega zraka.

IGRE NA SNEGU

Prvi zapadli sneg smo takoj izkoristili za bivanje na prostem. Skozi celo dopoldne smo uživali v snežnih vragolijah.

PRIPRAVA SADNEGA OBROKA

V vrtec smo prinesli različno sadje. Spoznavali smo posamezne okuse sadja in si čisto sami pripravili zdrav sadni obrok.

BEREMO SKUPAJ

Vsak teden izkoristimo čas za obisk naše knjižnici, kjer si otroci sami izberejo knjige, ki so jim zanimive. Skupaj se posedemo v bralni krog in preberemo izbrano gradivo.

Enota Krtek, Slađana Trapić

ZDRAVA PREHRANA

Vsak mesec smo v naši najmlajši skupini skupaj z otroci pripravili zdrav obrok. Najin cilj je bil, da otroci spoznajo zdravo hrano in tudi sami aktivno sodelujejo pri pripravi le-te. Ker so bili otroci še majhni, sva vedno upoštevali njihove zmožnosti in sposobnosti. Najprej smo se vedno pogovorili o tem, zakaj je določena hrana zdrava in kaj bi lahko iz nje pripravili. V decembru smo tako pripravili zdrav sadni napitek. Staršem sva predhodno vedno naročili in tako tudi njih vključili, naj s seboj naslednji dan prinesejo svoje predpasnike in del sestavin, ki smo jih potrebovali. Z velikim ponosom so prinesli naročeno in komaj čakali, kdaj se bo naša kuha pričela. Pred pričetkom sva jih opozorili na pravilno umivanje rok, uporabo nožev, potem pa smo skupaj pregledali še slikovni prikaz recepta in se ob njem pogovorili, kaj bo iz njega nastalo.

Napitek smo pripravljali v manjših skupinah, otroci so pomagali pri rezanju sadja, vmes so seveda potrebovali tudi najino pomoč in vodenje. Ko smo s skupnimi močmi pripravili vse potrebno za napitek, je sledilo miksanje. Na koncu so vsi otroci z veseljem in ponosom pripravljen izdelek tudi pojedli oz. popili. Sodelovanje je bilo vedno dobro, otroci so radi kuhali in po svojih močeh pripravljali zdrave obroke.

GIBANJE V VRTCU

Športnih in gibalnih dejavnosti smo se posluževali skozi celo leto, otrokom sva trikrat mesečno pripravili gibalne dejavnosti v telovadnici, na prostem pa smo se gibali vsakodnevno. Na začetku sva otroke seznanili s pravili pravilne in varne uporabe športnih rekvizitov, ker so bili otroci novinci, je bilo to za njih potrebno. Skozi leto sva pripravljali različne vadbene ure z različnimi pripomočki, za omogočanje gibanja in pravilnega razvoja celega telesa. Otroci so v gibalnih dejavnostih vedno uživali se sprostili in radi sodelovali, kar je bil tudi najin cilj.

Z različnimi poligoni smo urili koordinacijo celega telesa, rok in nog, finomotoriko in grobo motoriko. Opazili sva, da otroci res potrebujejo vsakodnevno gibanje, saj se pomajkljivosti v njihovih letih še bolj kažejo z odstopanjem v različnih pravilnih izvedbah vaj.

Enota Ostržek, Saša Šinkovec

ZDRAVA PREHRANA

Otroci so se večkrat pogovarjali, kaj radi jedo in kaj je dobro. Ti pogovori so me spodbudili, da sem pripravila dvotedenski sklop dejavnosti ob katerih so otroci spoznali razliko med tem, katera hrana je za naše telo dobra, torej zdrava in katera hrana je sicer okusna, vendar ni dobra za naše zdravje. Z otroki smo se pogovarjali, da je pomembno, kaj jedo v obdobju preden gredo v šolo, saj hrana zelo vpliva na njihovo zdravje. Otroci so v pogovorih v manjših skupinah povedali, da potrebujejo hrano za energijo, za moč, za delo, za zdravje, za to, da bodo zrasli, da se lahko igrajo, da imajo močne noge in z njimi lahko hitro tečejo, da postanejo močni in imajo močne roke in da se veliko novega naučijo. Preko zgodb so spoznavali, da se hrana porabi za izgradijo kosti, mišic in organov ter vpliva tudi na razvoj možganov. Otroci so preko ponujenih dejavnosti spoznavali pet osnovnih skupin živil, ki organizmu zagotavljajo potrebne hranilne snovi in energijo. Spoznali so pomen posamezne skupine živil za organizem. Poimenovati so se naučili živila, ter jih znajo razvrstiti v pripadajočo skupino. In s pomočjo prehranske piramide so pridobili veščino za izbiranje živil. Otroke sem spodbudila, naj doma sodelujejo pri izbiri živil za pripravo skupnih obrokov. Tudi po pogovorih s starši sem ugotovila, da jim je bilo zanimivo, kaj vse so otroci izvedeli in se naučili med igro in pogovori.

DOBILI BOMO DOJENČKA

Tematski sklop je nastal zaradi velikega zanimanja otrok o tem, kako pridejo dojenčki na svet, zakaj so fantki takšni deklice drugačne in zaradi prvih ljubezni v vrtcu. Eden od otrok bo dobil bratca ali sestrico in tudi to je bila spodbuda za pogovor in igro. Otroci so si ob igri z baloni naredili večje trebuščke in mi hiteli razlagati, da imajo dojenčka. Jutranja srečanja smo si popestrili s pogovori in prebiranjem najrazličnejših slikanic, katerih osrednja tema so bili dojenčki in pričakovanje le-teh. Otroci so ugotovili, da je dobro biti velik in starejši, saj znamo marsikaj več. Sami lahko plezamo, hodimo, tekamo medtem, ko je potrebno dojenčke nositi. Ker znamo govoriti, lahko povemo kaj želimo.

Pogledali smo si majhna oblačila, ki jih nosijo dojenčki in vse ostale pripomočke za nego dojenčka. Razvrščali smo jih po različnih kriterijih. V kotičku so se otroci igrali z dojenčki, jih previjali, oblačili, kopali, skrbeli za njih, jih hranili, … Naredili smo tudi pravo razstavo z našimi fotografijami, ko smo bili dojenčki. Poleg vsake pa smo nalepili še naše novejše fotografije. Razlika je bila zelo očitna. Kot sem že omenila, je bila v skupini ena od mamic še v veselem pričakovanju in nas je obiskala. Lahko smo potipali njen velik trebuh – kako je bil to prijeten in topel občutek. Malemu dojenčku smo zapeli tudi nekaj pesmic z željo, da se ponovno srečamo, ko se bo rodil. Izdelali smo plakat Kako raste otrok (zaporedja). Ogledali smo si lutkovni film Dobili bomo dojenčka. Ob poslušanju zgodb in pravljic ter ob ogledovanju knjig in enciklopedij so otroci imeli možnost za spoznavanje in razvijanje predstave o tem, kdaj se je kaj zgodilo in o zaporedju dogodkov, spoznavali, kako otrok nastane in se razvija v materi, se rodi in raste ter odkrivali in spoznavali, da so med potomci razlike, so pa podobni staršem in med seboj.

ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA

V sklopu dejavnosti na temo sem otroke za uvod z odprtimi vprašanji spodbudila k razmišljanju o tem, kaj moramo storiti in kako moramo živeti, da bi ostali zdravi. Otroci so aktivno sodelovali njihovi odgovori so bili zelo konkretni. Povedali so, da moramo jesti hrano, ki vsebuje vitamine, da moramo dovolj piti, da se moramo dovolj toplo obleči, da je potrebno, da se zadosti gibamo, da smo na svežem zraku. Spodbudila sem jih, da razmislijo tudi ali je potrebno, da dovolj spimo. Najprej se jim je to zdelo smešno, ko pa sem jim razložila, kaj se z našimi telesi dogaja med spanjem so potrdili tudi, da moramo tudi dovolj spati. ki so potekale v tem obdobju sem izhajala prav. Otrokom sem nato predstavila novo deklamacijo z naslovom Vitamini. Zdela se jim je zabavna in hitro so jo ponavljali za mano. Spoznali smo še pesmico Dežek trka in se pogovorili o tem, kako se je potrebno obleči, kadar dežuje, da ostanemo zdravi. Ogledali smo si lutkovni film z naslovom Ostal bom zdrav. Po ogledu smo se pogovorili, kaj je bilo otrokom všeč in kaj ne, kaj lahko doma oni jedo in delajo in česa, prav tako kot so videli v filmu, ne smejo. Izdelali smo drevesni diagram v kjer so otroci razvrščali hrano po kriteriju je dobro/ni dobro in se pogovorili o tem. Naslednji dan sem otrokom pripravila še en drevesni diagram na katerega so razvrščali fotografije živil po kriteriju je zdravo/ni zdravo. Diagrama smo nato primerjali. Ugotavljali smo, da so nekatera živila sicer okusna (dobra), vendar niso dobra za naše telo. Odšli še na daljši sprehod. Otroke sem spodbudila, da je bila naša hoja nekoliko hitrejša in so pri tem krepili mišice nog. Na poti smo imeli postaje na katerih smo razgibali še druge dele telesa (roke, vrat, krožili so z boki,…Ena od dejavnosti, ki smo ji izvedli je bila tudi Šola zdravja se predstavi s pesmijo in telovadbo. Obiskale so nas starejše gospe, ki se družijo v Šoli zdravja in otroci so imeli možnost, da so se razgibali ob slovenskih ljudskih pesmi. Razgibavali smo se ob glasbeni spremljavi z različnimi rekviziti, izvajali smo preproste plesne in rajalne igre, ob katerih otroci zelo uživajo. Izdelali smo še plakat na katerega so otroci lepili fotografije dejavnosti, ki nam pomagajo pri skrbi za naše zdravje.

Enota Racman, Anamarija Kermavnar