• Zdravje v vrtcu

PRIHODNOST JE MOJA Rdeča nit za šolsko leto 2022/2023

V lanskem letu smo z vodilno temo oblikovali in krepili sebe in svojo skupnost. To je proces, ki traja vse življenje, spremembe pa so lahko težke. Zato bomo te vsebine vključevali v delo tudi v naslednjem šolskem letu. Zaradi pomembnosti in aktualnosti dobrega počutja in zdravja bi vam tokrat radi prikazali širši pogled in razumevanje le-tega in predstavili pobude v Evropski uniji (EU). Stremijo k enakim ciljem kot naš program Zdravje v vrtcu.

EuroHealthNet združuje neprofitne vodilne ustanove na širšem področju zdravja v EU. Vključuje organizacije, zavode in organe, ki se ukvarjajo z javnim zdravjem, preprečevanjem bolezni, spodbujanjem zdravja in dobrega počutja ter zmanjševanjem neenakosti; tudi NIJZ. Vizija EuroHealthNet-a je družba, v kateri vsi državljani uživamo svojo temeljno pravico do najvišjega dosegljivega standarda zdravja, ne glede na raso, vero, spol, ekonomsko ali socialno stanje. Kot družba smo se znašli na (enem ali številnih) razpotju. Staranje prebivalstva, finančna kriza, klimatske spremembe, pandemija COVID-19, naraščajoče neenakosti, vojna v Ukrajini in drugje obremenjujejo skupnost in posameznika; imajo negativne vplive na počutje in zdravje prebivalcev. Netrajnostna gospodarska rast ima svojo ceno – socialne, zdravstvene in okoljske stroške. Prekomerna potrošnja in individualizem poglabljata neenakosti ter ogrožata zdravje in dobro počutje posameznika, naše skupnosti, družbe in nenazadnje celotnega planeta. Ključni in ranljivi obdobji v življenju sta zgodnja leta odraščanja in pozna zrela leta življenja. Način, kako pristopamo k zdravju in počutju v teh obdobjih, neposredno vpliva na dolgoročno odpornost naših zdravstvenih sistemov, gospodarske rasti in širše družbe.

Vsem (še posebej otrokom, mladim, njihovim družinam in starejšim) moramo zagotoviti enakost v zdravju tako, da jim zagotovimo pogoje in vire za dobro počutje in zdravje skozi vse življenje. Za bolj trajnostni izhod iz trenutne krize EuroHealthNet predlaga model Ekonomije blaginje. Model Ekonomije blaginje si prizadeva preseči tradicionalne ekonomske kazalnike, kot so BDP, in za oceno napredka družbe vključiti tudi ukrepe za dobro počutje. V modelu Ekonomije blaginje so potrebe vseh izpolnjene v okviru potreb in zmogljivosti našega planeta, zato koristi ljudem in planetu ter zagotavlja človekovo dostojanstvo in pravičnost. Ekonomija blaginje v ospredje postavlja zdravje in dobro počutje v vseh politikah ter zmanjševanje okoljskih, delovnih in ekonomskih stresnih dejavnikov. Prednost daje pravičnosti in spodbuja socialne pravice in okoljsko trajnost. Ta pristop krepi odpornost in prispeva k boljšemu zdravju in preprečevanju bolezni posameznika in skupnosti. EU navedeno udejanja skozi: – evropski zeleni dogovor, 2/2 – evropsko strategijo za oskrbo, – evropsko jamstvo za otroke, – evropski steber socialnih pravic.

Cilj evropskega jamstva za otroke, ki ga je Svet EU sprejel junija 2021, je preprečevanje socialne izključenosti in boj proti njej z zagotavljanjem dostopa do ključnih storitev vsem otrokom:

• predšolska vzgoja in varstvo, – izobraževanje (vključno z
  izvenšolskimi dejavnostmi)
• skrb za zdravje
• prehrana
• nastanitev

Evropska priporočila bodo posamezne vlade vključile v nacionalne politike in programe, zakonodajo in pravilnike. Upamo, da modro. Na lokalni ravni (vzgoja in izobraževanje ter zdravstvo) sporočila podpiramo in jih večino že izvajamo, nekatera bomo še nadgradili

• predšolska vzgoja in varstvo: v SLO odlično urejena in na visokem nivoju, večina otrok vključenih, vključuje tudi vsebine skrbi in vzgoje za zdravje.
• neenakosti: v naših vzgojno izobraževalnih zavodih (VIZ) imajo otroci enake možnosti, šibkejšim (ranljivejšim) se zagotavlja dodatna pomoč in podpora.
• V VIZ je organizirana kakovostna prehrana, ki upošteva priporočila zdravega prehranjevanja.
• Planet in naše okolje: spoštljiv odnos do okolja in ekološko vedenje sta naš vsakdan in bomo še bolj pozorni.
• Zdravje v vrtcu vključujejo tudi: o zdravje na delovnem mestu in krepitev zdravja odraslih, o medgeneracijsko sodelovanje, vključevanje in spoštovanje starejših, o vrtec izvaja različne aktivnosti in se v lokalni skupnosti povezuje z drugimi. Usmeritve in vsebine programa Zdravje v vrtcu so skladne z EuroHealthNet priporočili.

Dodatna potrditev, da v vrtcu delate dobro in v času aktualno. Zato bomo v programu Zdravje v vrtcu tudi v naslednjem letu osvajali zdrave navade, spoznavali sebe in druge v različnih okoliščinah, raziskovali našo okolico in sebe v njej, preverjali naše počutje in odnos do predmetov, ljudi, narave, kulture.

Ponovno se bomo vprašali, kaj so prave vrednote, drug drugemu pomagali in soustvarjali našo prihodnost. Bodimo pogumni in proaktivni ter pripravimo dobre podlage za prihodnost, ki si jo želimo, ki bo v zadovoljstvo posameznika in skupnosti; otrok, odraslih in starejših. Pripravila: Nives Letnar Žbogar, nacionalna koordinatorica programa Zdravje v vrtcu

https://www.nijz.si/sl/zdravje-v-vrtcu-rdeca-nit

Program promovira zdravje ter usmerja izvajanje aktivnosti za ohranjanje in krepitev zdravja v vrtčevskem okolju in izven tega. V okviru programa so organizirana tudi izobraževanja za vzgojitelje, ki nudijo strokovno podprte vsebine povezane z zdravjem. Izpostavljeni so predvsem dobro počutje, ustvarjalnost, izmenjava dobrih praks in sodelovanje s strokovnjaki NIJZ. Letošnja rdeča nit je: Počutim se dobro. V projekt se je vključilo 17 oddelkov s 34. strokovnimi delavci. Izobraževanja, ki ga organizira NIJZ, se je udeležilo 18 vzgojiteljic. Dejavnosti, ki so potekale so predstavljene na spletni strani vrtca, spodnja povezava.

Koordinator: Katarina Kos Juhant

ZDRAVJE V VRTCU: POČUTIM SE DOBRO

KREATIVNOST (ustvarjanje ali opazovanje) umetnost: / likovna, glasbena, dramska/, narava, jezik

• Nanašanje marmelade z žlico na piškote, opazovanje ostalih otrok
• Posipanje piškotov s sladkorjem in opazovanje
• Gledališka igra s kamenčki: Trije prašički-vzpostavljanje dialoga
• Izbiranje in polaganje gumbov na narisan vzorec-opismenjevanje
• Nanašanje barve na prst in tiskanje s prstom po prašičku
• Izbiranje žičke, opazovanje luknjic, iskanje luknjice z žičko-koordiniranje očesa in roke, potiskanje kosmatene žičke skozi luknjico-fina motorika
• Poigravanje z glasbenim inštrumentom-DEŽNI NIZ: opazovanje, obračanje, poslušanje, zaznavanje občutkov

Enota Palček, Tadeja Lavtižar

1. Tematski sklop: ČUSTVA

V uvajalnem obdobju, se mi je zdelo najpomembnejše, da so najprej zagotovljene osnovne potrebe otroka. Otrok, ki se počuti varno, sprejeto in ljubljeno, bo svojo čustveno navezanost lažje prenesel tudi na svojo 3. pomembno osebo v življenju, na svojo vzgojiteljico. Otrokom sva preko dnevne rutine in dejavnosti predstavite spodbuden, pozitiven in realen vidik vrtca, kjer pa so bila večkrat prisotna tudi otrokova negativna čustva kot so strah, jeza in trma. Preko različnih vsebin, glasbe, slikopisov, lutk, ogledal in blazin smo spoznavali in prepoznavali naša čustva in ugotovili, da nismo vedno veseli in žalostni ter da so v nas prisotna še številna druga čustva. Še posebej so nam všeč žoge z izrazi čustev in vzporedno gibanje, pri katerem se vedno tudi čustveno sprostimo. Na vratih naše igralnice smo pritrdili čustveni kazalnik, s katerim otroci ponazorijo svoje počutje, saj se govorno še slabše izražajo. Tako je tudi nama v veliko pomoč pri prepoznavanju počutja otrok, saj je odkrit tako, kot so otroci.

Enota Krtek, Valentina Lukan

SADNA SOLATA

Otrokom sva naročili naj v vrtec prinesejo sadje, ki ga imajo radi. Prav vsak je prinesel banane, jabolka, hruške, grozdje, mango..). Z otroci smo se posedli v krog, poimenovali je bilo tega po več kosov. Povedali ali raste na naših vrtovih ali se ga kupi v trgovini, barvo, se pogovorili ali se sadež olupi ali ne… Otroci so pravilno napovedovali odgovore, opažam že nekaj let, ljubitelji sadja. Otroci so si nadeli predpasnike, si umili roke v k mii. Vsak izmed otrok je dobil svoj kuhinjski nož in narezal izbrano sadje. Opažala spretni pri rezanju, drugi so se trudil. Seveda je tudi odvisno kateri sadež so rezali. Če pomoč, sva jim bili na razpolago. Vso narezano sadje smo nato dali v veliko skledo smo še malo vode. Ker je potrebno delovno površino za seboj pospraviti, so se otroci predpasnike in se nato posedli k dobri sadni malici, ki so si jo pripravili kar sami.

IZLET NA KRIŽENTAVER

Z otroci se večkrat odpravimo na sprehod ali izvajamo gibalne minutke. Tokrat smo na naš bljižni hrib, Križentaver oz. Veliki vrh. Otrokom sva povedali, da se bomo odpravili kjer je potrebna hoja, ne le naravnost ampak tudi v hrib. Naročili sva jim tudi malico, vrhu, kar pa je šee boljša motivacija da čim prej pridemo na cilj. Prišel je dan, ko smo si na rame dali nahrbtnike in odšli v naravo. Otroci so med hojo opazovali naravo, drevesa, ptičje petje, hodili po začrtani poti, sledili markacijam ( seveda so jih otroci že kar tekmovalno samo potjo je potekal sproščen pogovor med otroci in tudi vzgojiteljicami. Otroci so previdni na kamenje na poti in opozarjali drug drugega pred ovirami. Sledili so si v koloni, tekmovalnosti. Mlajši otroci so potrebovali pomoč pri kakšni oviri. Presenetili so me, prispeli na vrh, kjer smo se odžejali ins i privoščili sadno malico. Sledila je igra med domišljijo otrok. Pot nazaj v vrtec ni bila težavna. Vsi otroci so uspešno osvojili vrh Velikega Vrha.

BEZGOV SIRUP

Ker naš vrtec biva blizu gozdička, katerega obiščemo v vseh letnih časih, smo to zelo Opazili smo, da v naši okolici nekaj diši in cveti. Bil je bezeg. Veliko otrok je bezeg poznalo Ker sva s sodelavko pripravljeni z otroci deliti najino znanje, sva se odločili da skupaj sirup. V jutranjem krogu sva pokazali kaj sva prinesli ( sladkor, citronko in limone), ker bezgovi cvetovi, smo jih odšli nabrat. Na sprehod smo se odpravili opremljeni z vrečko bil bezgov grm med samimi koprivami, sem otrokom povedala, da koprive pečejo in potki. Strigla sem bezgove cvetove in jih podajala otrokom, ki so jih nato dajali v vrečko. 30 cvetov. Otroci so mi kazali kje naj strižem, a kaj ko bi za te cvetove potrebovala lestev. nazaj v vrtec, kjer so nam v kuhinji že pripravili vrelo vodo. V vrelo vodo smo stresli citronke in dodali še 3 narezane limone. V vodo smo dodali še 30 bezgovih cvetov kako nam je dišalo. Vse to smo pustili čez noč v igralnici in naslednji dan je takooo dišalo. sirup, ga nalili v stekleničke in ga tudi poskusili. Otroci so pohvalili naš skupni izdelek. najboljši, ker so poleg sodelovali prav oni. Vsak izmed otrok je domov odnesel 2dcl bil napisan recept. Sirup smo razdelili tudi po igralnicah našega velikega vrtca.

»UMIJ ROKE«

Po zelo znanem virusu in dolgotrajni odsotnosti, smo se vrnili v vrtec, spet v naš vsakdanjik. kar nekaj navodil glede higiene v vrtcu, sva otroke med umivanjem opazovali in ugotovili, splaknejo pod vodo. Zato sva v teh dneh veliko časa namenili umivanju rok po korakih. umivanje čim bolj temeljito. Za začetek smo si ogledali film NIJZ- Ostal bom zdrav- med samim ogledom filma, že preizkušali kako obrniti roke, kaj točno morajo umiti. plakat, ki imamo pritrjenega pri vseh umivalnikih. Otroci naj sledijo korakom umivanja držijo. Da pa sva otrokom to še bolj približali sva poiskali sličice, ki so jih otroci pobarvali gosenico, na kateri so nalepljeni koraki za umivanje rok. Otroci vedo, da so to naredili mogoče zaradi tega bližje. Po tednu dni sva že opazili, da si otroci dalj časa umivajo korak izpustijo, a se med seboj opominjajo. Pozorni so, da res izperejo vso umazanijo, rokah. Zagotovo bomo tudi v prihodnje še spodbujali, da bi si prav vsi znali pravilno umivati.

ZDRAVA PREHRANA

Ker se je bližal obisk zobne asistentke, sva otroke že predčasno seznanili s tem. Pogovarjali zdravo za nas, kaj ni dobro za naše zobe. Katere zobe imamov ustih, kaj se zgodi ko nato zrastejo.. Zakaj je potrebno da obiščemo zobozdravnika, kaj se zgodi če jih ne kar nekaj informacij že od doma, vedo katera hrana je zdrav za naše zobe in katera okrepili z plakatom veselega in žalostnega zobka. Iz reklam smo izstrigli različne prehrambene izdelke, ki smo jih potem razvrstili glede na pozitivno ali negativno lastnost na naše zobe, razvrstili. Otroci so pravilno razvrščali. A vedno ko so našli kaj od sladkih dobrot se jim je kar zasmejalo. Dnevno pitju vode, splakovanju zob, k tem da doma pojejo čim manj sladkarij… Ob obisku zobne naše delo pohvalila in še dodatno podkrepila z igro kaj je dobro in slabo za naše zobe. prinesli tudi zobne ščetke, da jim je pokazala kako se umiva in daje prav, da jim v tem starši. Spodbudila je tudi k obisku zobozdravnika, ki naj redno pregleduje njihove zobe.

Enota Krtek, Katarina Košenina

V skupini Čebele vsakodnevno skrbimo za naše zdravje. Dnevno bivamo na igrišču, hodimo na sprehode v okolico vrtca, se sprehajamo po gozdu, telovadimo,…

V času jeseni smo spoznavali in okušali jesenske pridelke, ki smo jih prinesli od doma. Izdelali smo zdrave napitke, skuhali sadno kašo in postavili pravo tržnico s sadjem in zelenjavo, katere smo prodajali za gumbe. V goste smo povabili sosednji skupini, ki sta se povabilu z veseljem odzvali. Vso »kupljeno« sadje smo kasneje v času malice tudi pojedli in tako na nek način poskrbeli za ohranjanje našega zdravja.

V zimskih mesecih smo pripravljali sadna nabodala, kuhali čaj z limono in medom ter vsakodnevno skrbeli za našo dobro gibalno počutje.

Zelo velik poudarek pa smo dali tudi na skrb za našo higieno. Otroci redno skrbijo, da so roke čiste, saj jih umivajo z vodo in milom.

Enota Krtek, Anja Bešter

Otroke, stare od 3 do 4 leta, je obiskala zobna asistentka. Z njeno pomočjo so si otroci umili zobe s svojimi zobnimi ščetkami. Svoje znanje so nato utrjevali s čiščenjem velikih zob plišastim živalim. Vsi skupaj smo se strinjali, da le pravilno in redno umivanje pomaga ohranjati zdrave in lepe zobe.

1. ČUSTVA: Z otroki smo se pogovarjali o čustvih, kako se oni trenutno počutijo, ali jih je kdaj strah, so žalostni, itd. S pomočjo blazin s čustvi smo prepoznavali različna čustva in se o njih pogovarjali. Z lutkami, ki prikazujejo čustva, smo igrali igre vlog in se vživljali v razna čustva.

2. BRANJE ZA SPROSTITEV: Branje je ena najbolj priljubljenih in sproščujočih dejavnosti za otroke. Takrat se otroci bodisi usedejo bodisi uležejo bodisi stisnejo k svojim prijateljem in uživajo v poslušanju pravljic. Te vedno pri otrocih vzbudijo različna čustva in o teh občutkih se tudi pogovarjamo.

3. GIBANJE IN PLES: Vse oblike gibanja – vadbena ura, tek v naravi, sprehod, ples, gibalne minutke, itd., prebudijo v otrocih pozitivna čustva. Ob gibanju se otroci dobro počutijo, na sprehodih pa obenem raziskujemo tudi okolje.

4. ZDRAV ZAJTRK: V sklopu medenega tedna smo spoznavali zdravo prehrano in zdrav način.

Enota Gaj, Tinkara Avsec

V okviru tematskega sklopa, Kako se počutim? Kako se počutiš?, smo izvajali različne aktivnosti ob katerih smo spoznavali čustva, se zavedali svojega razpoloženja, počutja:
– Pogovor o čustvih ob slikovnih aplikacijah.
– Oblikovanje t.i. barometra razpoloženja in pogovor o počutju.
– Pogovor v manjših skupinah v t.i. čustvenem kotičku. Npr. Kdaj se smejiš? Kdaj te je strah? Kdaj si vesel? Česa se bojiš? Itn.
– Prebiranje in pregledovanje slikanic npr.:
1. VELIKA KNJIGA O ČUSTVIH (M. Hoffman, R. Asquith)
2. PIŠČANČEK PIK (M. Manček)
3. PIKA PIKAPOLONICA (Q. Greban)
4. TEČNA OPICA (S. Lang, M. Lang)
5. JEZEN SEM (K. Barnham, M. Gordon)
6. ŽALOST – Zbirka Tvoji občutki (B. Moses)
7. STRAH – Zbirka Tvoji občutki (B. Moses)
8. JEZA – Zbirka Tvoji občutki (B. Moses)
9. PREPOZNAVAM ČUSTVA: ROŽLETA JE STRAH (A. Chien Chow Chine)
– Pripovedovanje s kamni – VOLK IN TRIJE PRAŠIČKI (angleška ljudska pravljica), pripovedovanje s kronicami – ZRCALCE (G. Vitez), pripovedovanje s tulci – SLON IN PETELIN (Pigmejska ljudska) + pogovor o čustvih.
– Izražanje glasbe npr. veseli ples, žalostni ples, zaspani ples, jezni ples.
– Igra z lutkami na temo čustva.
– Prirejanje 1-1 → blazine na temo čustva.
– Gledalšče kamišibaj, Pika Pikapolonica (Q. Greban) + zaznavanje čustev npr. Kako se je počutila pikapolonica? Jo je bilo strah? Kdaj je bila vesela?
– Igranje igre spomin – tema Čustva.

Enota Gaj, Mira V. Vrankar

V skupini Zajci veliko hodimo in tečemo ob Kamniški Bistrici, beremo pravljice iz našega zajčkovega nahrbtnika, ki skupaj z zajčkom Zdravkom potuje k otrokom domov. Spoznavali smo zdravo prehrano in si naredili sadno solato ter se naučili pravilno umivati roke. Pihanje iz nosu še pridno treniramo. Preko lutke smo izražali naša čustva in preko skrbi za dojenčke in igri zdravnik spoznavali svoje telo ter skrb zanj.

Enota Cicidom, Maja Novak

Srečali smo se z različnimi strokovnjaki na področju zdravega življenja. Na obisk so prišli zdravstveni delavci: medicinska sestra, zobna asistentka, izvajali smo jogo ob umirjeni glasbi, pogovarjali o zdravi prehrani, vsakodnevno izvajali gibalne minute, brali zgodbe na temo zdravje, si ogledali IKT izobraževalno oddajo: Pravilno umivanje rok in tudi v praksi velikokrat obnavljali. Ogledali smo si tudi izobraževalne lutkovne oddaje z naslovom Ostani zdrav… . Imeli smo tudi delavnico z naslovom GIBAJMO SE S STRAŠI skupine Čmrlji .

Enota Krtek, Janja Dragar Ribič

GIBANJE V NARAVI

Gibanje je otrokova osnovna potreba, preko nje otrok spoznava svet in doživlja ugodje. Velik poudarek v našem vrtcu dajemo gibanju na prostem. Krajše in daljše sprehode tedensko izvajamo na urejeni peščeni poti, ki teče po levem in desnem bregu Kamniške Bistrice. Pešpot nam nudi opazovanje narave in okolice, poslušanje oglašanja različnih ptic, opazovanja dreves in reke Kamniške Bistrice v vseh letnih časih. V začetku junija smo kros izvedli na velikem travniku ob športnem igrišču. Najprej so tekli dečki in nato deklice. Spodbujali so eden drugega in se veselili svojega uspeha. Vsak otrok je prejel Lisičkino medaljo za pogum, tek in sodelovanje. Sproščeno razvijanje in izvajanje naravnih oblik gibanj, razvijanje moči in hitrosti ter spoznavanje športnega vedenja so bili cilji, ki smo jih zagotovo dosegli tekom šolskega leta.

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

Priprave na tradicionalni slovenski zajtrk so se v naši skupini pričele ob prihodu v igralnico. Pripravili smo mize in stole, pogrnili prte ter dodali jesenske plodove narave (jabolka, hruške, mandarine, borove in smrekove storže ter prižgali čajne svečke). Otroci, ki so prihajali v vrtec, so brez težav prišli v igralnico, saj jih je pričakala slovenska otroška ljudska glasba in otroci, ki so plesali skupaj z vzgojiteljico. Med zajtrkom se nam je pridružila moja sodelavka v kostumu čebelice, ki je s kratko animacijo presenetila in razveselila otroke. Vsako leto dobimo na ta dan med, ki ga večkrat tedensko preko dolge zime otrokom ponudiva na slamici. Ob pripravi in doživetju tradicionalnega slovenskega zajtrka otrok spoznava običaj in tradicijo.

SADNO-ZELENJAVNA NABODALA

Izpostavila bi dnevno dejavnost, ko je otrok je v vrtec prinesel eno zelenjavo in sadje, iz katerega so si pripravili sadno-zelenjavna nabodala. Vso zbrano sadje in zelenjavo so otroci ob pomoči vzgojiteljic razvrstili na dve mizi. Na eni je bilo sadje in na drugi zelenjava. Pomagali smo si tudi z računalnikom, kjer smo si ogledali sheme sadja in zelenjave. Na velikih kuhinjskih deskah so otroci v majhnih skupinah, prej oprano sadje rezali s topimi noži in natikali na kitajsko palčko (nima ostre konice). Otroci so bili zbrani pri rezanju in natikanju. Vsi so si po svojih željah pripravili sadno-zelenjavno nabodalo. Pri tem so se urili in vadili v gospodinjskih delih ter spoznavali zdrav način prehranjevanja.

VADBENA URA V TELOVADNICI

Vsak ponedeljek smo imeli vadbeno uro v telovadnici, ki se nahaja v kletnem delu našega vrtca. Vadbena ura se je izvajala celo šolsko leto. V uvodnem delu vadbene igre smo razvili svojo gibalno igro Stop. Otroci tečejo v eno in drugo stran, hoja počasi in hitro, tek in hoja v paru, različne kombinacije, različna gibanja oponašanja živali, ki se jih poslužujemo v uvodnem delu. V glavnem delu smo se igrali različne gibalne igre. Spoznavali smo različne športne pripomočke (črvi, obroči, mehki diski…), s katerimi smo izvajali različne gibalne vzorce. Poligon pripravljamo iz velikega števila športnih blazin in drugih športnih pripomočkov. Zaključimo z umiritvenimi gibalnimi igrami, masažo ob vodeni vizualizaciji, velikokrat v krogu, ob pogovoru, izštevankah, prstnih igrah. Da se ohladimo in v tišini zapustimo telovadnico.

POHOD NA MENGEŠKO KOČO

Starši so imeli možnost, da izberejo skupni pohod, ki bo potekal v popoldanskem večernem času med tednom. Tako so na prvem sestanku za starše izbrali Mengeško kočo, ki je v naši bližini za skupen pohod z otroki in vzgojiteljicama. Po označeni in večkrat prehojeni poti smo se povzpeli in prišli na vrh v dobre pol ure, saj so bili otroci zelo hitri. Med hojo sva se vzgojiteljici družili tako z otroki kot starši. Pogovori so se vrteli okoli otrok in časa, ki smo ga zaradi zaprtja vrtca preživeli doma. Na vrhu je bil otrokom na razpolago mini Zoo in igrala. Takšne oblike druženj so zelo dobre zaradi povezovanja in druženja družin, staršev in vzgojiteljic, vzgojiteljic in otrok.

Enota Gaj, Miranda Grošelj

• Otroci so se sproščali ob zvočni masaži s tibetansko skledo.
• Otroci so zaključili gibalno dejavnost z masažo v parih. Nekateri so se ob tej dejavnosti že zelo dobro sprostili in počutili, drugi pa so se še navajali na telesni stik.
• Gibanje je bilo usmerjeno, otroci so se namreč »drsali« na krpicah iz blaga. Pri tem so morali uskladiti svoje gibe, da so se lahko sploh premikali po prostoru.
• Tibetansko skledo smo spoznavali tudi tako, da so otroci sami igrali nanjo.
• Pri premagovanju čutne poti, so se otroci predvsem osredotočali na občutke pri bosi hoji.
• V gozdu so se otroci sprostili, se »zlili« z naravo in preprosto uživali. Na vprašanje kako se počutijo, je bil pri večini odgovor širok nasmeh na obrazu.
• V gozdu smo tudi objemali drevesa, jih tipali, vonjali.

Enota Krtek, Jana Strojan

Dejavnosti 1: Gibalne minutke (joga za otroke, tibetanci, telovadba za možgane, razgibavanje telesa); sproščanje (čuječno opazovanje peščene ure, vodeno dihanje, položaj Zaspanec, masaže za otroke), socialne igre (Elekrika potuje, Kdo se skriva pod odejo?).

• Opis: V skupini Žabice z otroki vsakodnevno izvajamo gibalne minutke, in sicer: jogo za otroke, tibetance, telovadbo za možgane, razgibavamo telo itn. Hkrati se velikokrat sproščamo tudi z s čuječnim opazovanjem peščene ure, čuječno vodeno dihamo in počivamo v položaju Zaspanec. Da se otroci medsebojno bolje spoznavajo, povežejo in sprejemajo, velikokrat izvajamo tudi masažo za otroke, ki otroke zelo zabava, jih sprošča, nasmeje, hkrati pa so posledično tudi bolj nežni in razumevajoči drug do drugega. Pri tem jim pomagajo tudi socialne igre: Elektrika potuje, Kdo se skriva pod odejo itn., ki se jih občasno igramo.

Dejavnosti 2: Bivanje na prostem (v vseh vremenskih razmerah)

• Opis: Veliko bivamo na prostem, če je le možno tudi v dežju in snegu. Igramo se na igrišču, hodimo na sprehode in izlete v bližnjo okolico vrtca, bivamo v gozdu, tečemo itn. Otroci so zelo radi na svežem zraku, zato skrbimo, da smo čim več časa na prostem.

Dejavnosti 3: Jutranji pozdrav in objem, Kako se počutim danes? Kaj želim doživeti danes?

• Opis: Ker nam je počutje otrok v skupini zelo pomembno, se v jutranjem krogu vsakodnevno pozdravimo (pozdravimo prijatelja na naši levi ali desni strani in ga pobožamo) ter se objamemo. Objemi otrokom zelo veliko pomenijo, občasno prosijo za skupinski objem, vsakodnevno pa vsak otrok izbere enega ali dva otroka in/ali odraslega, ki si ga/ju želi objeti ta dan. Če le imamo čas, otroci v jutranjem krogu povedo, kako se počutijo danes ter kaj lepega si želijo doživeti ta dan (prijaznost, veselje, smeh, objem, naklonjenost koga od prijateljev, da se skupaj igrajo, pojejo itn.). Otroci zato bolj odkrito kažejo naklonjenost otrokom in odraslim skupine, starši pa nam poročajo, da se to pozna tudi v domačem okolju, saj jih sedaj večkrat spontano objamejo ter staršem in sorojencem rečejo, da jih imajo radi.

Dejavnosti 4: Plesne urice in glasbene dejavnosti

• Opis: V skupini veliko skupaj plešemo in pojemo ob spremljavi inštrumentov (kitara, flavta), hkrati pa otroci z nami igrajo na male inštrumente, zvočne palice.

Dejavnosti 5: tematski sklop Zdravje v vrtcu in moja čustva

• Opis: V mesecu januarju 2020 smo tematski sklop posvetili temi Zdravje v vrtcu in našim čustvom. Spoznavali, prepoznavali smo jih ob različnih dejavnostih: brali knjige o čustvih (Rožle je jezen, žalosten, prestrašen; Vsak je kdaj srečen; žalosten, jezen, Piščanček Pik itn.), se pogovarjali o čustvih, izvajali dihalne tehnike iz knjig Rožle je jezen; žalosten, ki nam pomaga predelati čustva jeze, žalosti, se igrali z blazinami in žogami čustev (jeza, žalost, strah, veselje itn.). Skupno reševali konflikte, opazovali kakšni smo, ko se razburimo, ko smo jezni, ko smo žalostni, veseli, prestrašeni. V tem mesecu nas je obiskala tudi medicinska sestra, ki je otrokom povedala veliko o skrbi za zdravje: da se je treba veliko gibati, zdravo prehranjevati, pravilno skrbeti za higieno rok, itn. otroci so se tudi zdravo prehranjevali: jedli sadje (granatno jabolko, pomelo, pomaranče, jabolka, hruške, kivije in banane), spekli pa smo tudi zdrave bio pirine polnozrnate piškote z medom.

Zdravju v vrtcu se bomo posvečali v skupini še naprej, v naslednjih mesecih bomo z dejavnostmi nadaljevali (gibalne minutke, jutranji pozdrav in objem, socialne igre, sprostitvene tehnike, petje, ples itn.), dodali pa bomo še teme kot so Spoznavamo, raziskujemo gozd, hodili na izlete s Planinskim društvom za invalide, itn., saj želimo, da se otroci skupine Žabice dobro počutijo, da so sočutni, da se medsebojno spoštujejo, da izražajo svoja čustva, da so čim bolj umirjeni, da znajo reševati konflikte, da zaupajo vase, da počnejo stvari, ki jih veselijo in zanimajo.

Enota Krtek, Alenka Lovšin, Mateja Gabor

V skupini žabice smo spoznavali sebe, svoje telo in naša čustva. Čustva smo spoznavali ob knjigah in ob vsakodnevnih situacijah. Beležili smo jih na čustvo metru. Naučili smo se nekaj pesmic in deklamacij. Risali in slikali smo ob različni glasbi, ter skrbeli za naše telo in dobro počutje. S poučno dramatizacijo o čustvih:  Piščanček Pik, pa sva  razveselili otroke.

Enota Racman, Urška Baloh

Skupino Miške je v okviru projekta Zdravje v vrtcu obiskala zobna asistentka in nam predstavila zobno preventivo pri najmlajših otrocih. Otroci so se tako seznanjali s pravilno uporabo zobne ščetke in pravilnim načinom ščetkanja mlečnih zob. V skupini Miške med dejavnostmi velikokrat izvajamo sprostitveno- gibalne minutke, ki nas povezujejo, sprostijo in velikokrat nasmejijo. Gibalne minutke nam nudijo možnost za krepitev medsebojnih odnosov in preusmerijo marsikateri konflikt znotraj skupine v željenega.

V naši enoti Gaj so nas obiskale Češminke in skupaj z otroki vzpostavile sproščeno druženje ob plesu, medgeneracijskem druženju ter povezovanju starih običajev in prepoznavanjem simbolov v naši občini. Po obisku so nas spodbudile, da smo ustvarjali in izdelovali preproste kite iz papirja kot simbol slamnikarstva v naši občini, ki so nam ga tudi predstavile v plesu in igri.

Enota Gaj, Jasna Bizjak

OBISK MEDICINSKE SESTRE

Obiskali sta nas medicinski sestri, ki sta nam predstavili pomen zdrave prehrane in osebne higiene.

JOGA

Vsak teden izvajamo jogo v naši skupini. Tokrat smo jo imeli skupaj še s skupino Čmrlji in Žabe.

SPREHOD DO BAJERJA

Nekega zimskega dne smo si zadali daljši sprehod do bajerja. Sprehodili smo se čez polje in gozd ter se nadihali svežega zraka.

IGRE NA SNEGU

Prvi zapadli sneg smo takoj izkoristili za bivanje na prostem. Skozi celo dopoldne smo uživali v snežnih vragolijah.

PRIPRAVA SADNEGA OBROKA

V vrtec smo prinesli različno sadje. Spoznavali smo posamezne okuse sadja in si čisto sami pripravili zdrav sadni obrok.

BEREMO SKUPAJ

Vsak teden izkoristimo čas za obisk naše knjižnici, kjer si otroci sami izberejo knjige, ki so jim zanimive. Skupaj se posedemo v bralni krog in preberemo izbrano gradivo.

Enota Krtek, Slađana Trapić

ZDRAVA PREHRANA

Vsak mesec smo v naši najmlajši skupini skupaj z otroci pripravili zdrav obrok. Najin cilj je bil, da otroci spoznajo zdravo hrano in tudi sami aktivno sodelujejo pri pripravi le-te. Ker so bili otroci še majhni, sva vedno upoštevali njihove zmožnosti in sposobnosti. Najprej smo se vedno pogovorili o tem, zakaj je določena hrana zdrava in kaj bi lahko iz nje pripravili. V decembru smo tako pripravili zdrav sadni napitek. Staršem sva predhodno vedno naročili in tako tudi njih vključili, naj s seboj naslednji dan prinesejo svoje predpasnike in del sestavin, ki smo jih potrebovali. Z velikim ponosom so prinesli naročeno in komaj čakali, kdaj se bo naša kuha pričela. Pred pričetkom sva jih opozorili na pravilno umivanje rok, uporabo nožev, potem pa smo skupaj pregledali še slikovni prikaz recepta in se ob njem pogovorili, kaj bo iz njega nastalo.

Napitek smo pripravljali v manjših skupinah, otroci so pomagali pri rezanju sadja, vmes so seveda potrebovali tudi najino pomoč in vodenje. Ko smo s skupnimi močmi pripravili vse potrebno za napitek, je sledilo miksanje. Na koncu so vsi otroci z veseljem in ponosom pripravljen izdelek tudi pojedli oz. popili. Sodelovanje je bilo vedno dobro, otroci so radi kuhali in po svojih močeh pripravljali zdrave obroke.

GIBANJE V VRTCU

Športnih in gibalnih dejavnosti smo se posluževali skozi celo leto, otrokom sva trikrat mesečno pripravili gibalne dejavnosti v telovadnici, na prostem pa smo se gibali vsakodnevno. Na začetku sva otroke seznanili s pravili pravilne in varne uporabe športnih rekvizitov, ker so bili otroci novinci, je bilo to za njih potrebno. Skozi leto sva pripravljali različne vadbene ure z različnimi pripomočki, za omogočanje gibanja in pravilnega razvoja celega telesa. Otroci so v gibalnih dejavnostih vedno uživali se sprostili in radi sodelovali, kar je bil tudi najin cilj.

Z različnimi poligoni smo urili koordinacijo celega telesa, rok in nog, finomotoriko in grobo motoriko. Opazili sva, da otroci res potrebujejo vsakodnevno gibanje, saj se pomajkljivosti v njihovih letih še bolj kažejo z odstopanjem v različnih pravilnih izvedbah vaj.

Enota Ostržek, Saša Šinkovec

ZDRAVA PREHRANA

Otroci so se večkrat pogovarjali, kaj radi jedo in kaj je dobro. Ti pogovori so me spodbudili, da sem pripravila dvotedenski sklop dejavnosti ob katerih so otroci spoznali razliko med tem, katera hrana je za naše telo dobra, torej zdrava in katera hrana je sicer okusna, vendar ni dobra za naše zdravje. Z otroki smo se pogovarjali, da je pomembno, kaj jedo v obdobju preden gredo v šolo, saj hrana zelo vpliva na njihovo zdravje. Otroci so v pogovorih v manjših skupinah povedali, da potrebujejo hrano za energijo, za moč, za delo, za zdravje, za to, da bodo zrasli, da se lahko igrajo, da imajo močne noge in z njimi lahko hitro tečejo, da postanejo močni in imajo močne roke in da se veliko novega naučijo. Preko zgodb so spoznavali, da se hrana porabi za izgradijo kosti, mišic in organov ter vpliva tudi na razvoj možganov. Otroci so preko ponujenih dejavnosti spoznavali pet osnovnih skupin živil, ki organizmu zagotavljajo potrebne hranilne snovi in energijo. Spoznali so pomen posamezne skupine živil za organizem. Poimenovati so se naučili živila, ter jih znajo razvrstiti v pripadajočo skupino. In s pomočjo prehranske piramide so pridobili veščino za izbiranje živil. Otroke sem spodbudila, naj doma sodelujejo pri izbiri živil za pripravo skupnih obrokov. Tudi po pogovorih s starši sem ugotovila, da jim je bilo zanimivo, kaj vse so otroci izvedeli in se naučili med igro in pogovori.

DOBILI BOMO DOJENČKA

Tematski sklop je nastal zaradi velikega zanimanja otrok o tem, kako pridejo dojenčki na svet, zakaj so fantki takšni deklice drugačne in zaradi prvih ljubezni v vrtcu. Eden od otrok bo dobil bratca ali sestrico in tudi to je bila spodbuda za pogovor in igro. Otroci so si ob igri z baloni naredili večje trebuščke in mi hiteli razlagati, da imajo dojenčka. Jutranja srečanja smo si popestrili s pogovori in prebiranjem najrazličnejših slikanic, katerih osrednja tema so bili dojenčki in pričakovanje le-teh. Otroci so ugotovili, da je dobro biti velik in starejši, saj znamo marsikaj več. Sami lahko plezamo, hodimo, tekamo medtem, ko je potrebno dojenčke nositi. Ker znamo govoriti, lahko povemo kaj želimo.

Pogledali smo si majhna oblačila, ki jih nosijo dojenčki in vse ostale pripomočke za nego dojenčka. Razvrščali smo jih po različnih kriterijih. V kotičku so se otroci igrali z dojenčki, jih previjali, oblačili, kopali, skrbeli za njih, jih hranili, … Naredili smo tudi pravo razstavo z našimi fotografijami, ko smo bili dojenčki. Poleg vsake pa smo nalepili še naše novejše fotografije. Razlika je bila zelo očitna. Kot sem že omenila, je bila v skupini ena od mamic še v veselem pričakovanju in nas je obiskala. Lahko smo potipali njen velik trebuh – kako je bil to prijeten in topel občutek. Malemu dojenčku smo zapeli tudi nekaj pesmic z željo, da se ponovno srečamo, ko se bo rodil. Izdelali smo plakat Kako raste otrok (zaporedja). Ogledali smo si lutkovni film Dobili bomo dojenčka. Ob poslušanju zgodb in pravljic ter ob ogledovanju knjig in enciklopedij so otroci imeli možnost za spoznavanje in razvijanje predstave o tem, kdaj se je kaj zgodilo in o zaporedju dogodkov, spoznavali, kako otrok nastane in se razvija v materi, se rodi in raste ter odkrivali in spoznavali, da so med potomci razlike, so pa podobni staršem in med seboj.

ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA

V sklopu dejavnosti na temo sem otroke za uvod z odprtimi vprašanji spodbudila k razmišljanju o tem, kaj moramo storiti in kako moramo živeti, da bi ostali zdravi. Otroci so aktivno sodelovali njihovi odgovori so bili zelo konkretni. Povedali so, da moramo jesti hrano, ki vsebuje vitamine, da moramo dovolj piti, da se moramo dovolj toplo obleči, da je potrebno, da se zadosti gibamo, da smo na svežem zraku. Spodbudila sem jih, da razmislijo tudi ali je potrebno, da dovolj spimo. Najprej se jim je to zdelo smešno, ko pa sem jim razložila, kaj se z našimi telesi dogaja med spanjem so potrdili tudi, da moramo tudi dovolj spati. ki so potekale v tem obdobju sem izhajala prav. Otrokom sem nato predstavila novo deklamacijo z naslovom Vitamini. Zdela se jim je zabavna in hitro so jo ponavljali za mano. Spoznali smo še pesmico Dežek trka in se pogovorili o tem, kako se je potrebno obleči, kadar dežuje, da ostanemo zdravi. Ogledali smo si lutkovni film z naslovom Ostal bom zdrav. Po ogledu smo se pogovorili, kaj je bilo otrokom všeč in kaj ne, kaj lahko doma oni jedo in delajo in česa, prav tako kot so videli v filmu, ne smejo. Izdelali smo drevesni diagram v kjer so otroci razvrščali hrano po kriteriju je dobro/ni dobro in se pogovorili o tem. Naslednji dan sem otrokom pripravila še en drevesni diagram na katerega so razvrščali fotografije živil po kriteriju je zdravo/ni zdravo. Diagrama smo nato primerjali. Ugotavljali smo, da so nekatera živila sicer okusna (dobra), vendar niso dobra za naše telo. Odšli še na daljši sprehod. Otroke sem spodbudila, da je bila naša hoja nekoliko hitrejša in so pri tem krepili mišice nog. Na poti smo imeli postaje na katerih smo razgibali še druge dele telesa (roke, vrat, krožili so z boki,…Ena od dejavnosti, ki smo ji izvedli je bila tudi Šola zdravja se predstavi s pesmijo in telovadbo. Obiskale so nas starejše gospe, ki se družijo v Šoli zdravja in otroci so imeli možnost, da so se razgibali ob slovenskih ljudskih pesmi. Razgibavali smo se ob glasbeni spremljavi z različnimi rekviziti, izvajali smo preproste plesne in rajalne igre, ob katerih otroci zelo uživajo. Izdelali smo še plakat na katerega so otroci lepili fotografije dejavnosti, ki nam pomagajo pri skrbi za naše zdravje.

Enota Racman, Anamarija Kermavnar